Zelene so tekoče vode,
ko opaziš pare na gladini.

40!

Križi so vrtljivi,
kapoerist Peter
in karte zahrbtne.

Kot  nekoč

si me pogledal
s sanjavimi očmi
s prsti drsel mi po obrazu
me nežno poljubil,
šepnil na uho,
da moj si samo 

ne sprašuj me po domu.
ne vem več kje sem doma.
za tistimi hribi bo vse zgorelo
od nasičenosti jutra.

kako naj ti povem, da
ljubim več kot vse na svetu
tvoj korak ugriz pogled in bolečino

kako naj to povem tako, kar mimo
kot da nič se ne bi še zgodilo

Potrgale se strune
mandoline,
obstale v zraku
pesmi neizpete,
v vetru razpršene note
za vedno zdaj so izgubljene...

Izhlapele so strasti
ostala je le nema priča
iz tistih lepih skromnih časov,
ko sta ležala srečna brez beliča.

Sedaj taista postelja
iz lipovega lesa zbita
ju v sanjah mnogokrat združuje,
čeprav z rokami vsak k sebi spita.

Jutro se prebuja z udi lenivca
ovija v sivino prašnih drobcev
Veter zajame sapo

Drobci prahu kot marionete
zaplešejo svoj poslednji ples s smrtjo
Megla skrije luknjičasta
oblačila

Kartonasta škatlica,
na njej rdeč trikotnik,
na zunaj povsem neškodljiva,
znotraj nje pa ena sama kemija.

Škatlico odpreš,
ven potegneš listek z navodili,
jih prebereš ali pa zaupaš
zdravnikovi besedi.

Stojim na čereh svojega življenja
in nemo zrem v neskončno daljavo prihodnosti.
Preteklost beži pred mojimi očmi.
Kot bi me božale tvoje dlani,
mi sonce ovija telo.
Lasje divje plapolajo v vetru,
kot bi se tvoji prsti igrali z njimi.
Pod menoj se peni morje mojih čustev.
Nimam moči,
da bi naredila korak čez prepad nemogočega.
Pridi!
Potegni me v tok tvoje ljubezni.

S.O.S., s'm internet poet
in hočem don's živet,
ker jutr mene ni,
a včeri ble so sam skrbi.

TK-TK-TK, tke-tke-tke, TK-TK-TK
TK-TK-TK, tke-tke-tke, TK-TK-TK
. . . _ _ _ . . . 
. . . _ _ _ . . . 

Umazanost se hrapavo
izliva v naše rojstne kraje,
v madež izpuhtelih mitov.

Obrazi neznanih sil
so prezrli očesne votline,
ki so edine še utripale
v vonju letnih časov.

Zdelo se je,
kako se je zdelo,
da si še zmeraj tu,
moj oče!

Videl si me lebdeti
tik nad gladino.

Preobračam si besede
kot žuboreč potok,
ki ga vedno rad doživim,
ko hiti mi mimo nog.

Mnogo misli in občutij
se ob njem vname,
ko se preriva čez skalovje
me ta zvok prevzame.

Danes danje zaza bavo,
Avstralec sispo sódi kravo.
Saje dane sprvi maj,
Jutri davjo bóna zaj.

Vgradec semte peljav prstanj kupit.
Nisi hotla spucati mičrélvje,
Nazajgredé semte v Dravi vtópiv,
zako silo jédu kislo zélje.

BAJM GOT IST GUT DIZE SOJR KRAUT IST GUT!!!
DI ÓSTERAHJIŠE MONARHI MUSEN FIR UBERHANDNÉMEN BERAJT!!!
HAJL HAJDA!

Miške.
Spijo.
Vdreku.

Jazih patepem.

Ljubil sem dekle
Prinesla mi je pivo in čike
En dan sem jo poslal v pristanišče
Prinesla mi je sifilis

Marjan ševje vkuple raj,
dado bilbi dnarna zaj.
kermu zadnjič nipri šló.
ado bile nožvgla vó.

Marjan skuple raja gré,
nož zaboden medla sé.
Izpod noža teče kri,
Marjan tuli inkri či.