Ni bil priseben.
Srebrni duhovi večera so mu
s tankimi slamicami izpili možgane.

Zakaj praskate z nohti po moji lobanji? 

Z neslišnimi koraki
skozi meglene
obrise prihodnosti
prihajaš v moje
kraljestvo sanj... 

Vesolje v steklenici,
ki razburka ga veter
zaneti se v vihar.

Ko ozrem se v kroglo,
spreleti me srh...

Vsak trenutek
Vsak prekleti trenutek
Si želim preživeti s tabo  

Se te dotikati
Te gledati
Čutiti
Biti

zadane me,
močno me pretrese,
močno mi razum omaje,
neverjetno me prevzame,
postanem imuna,
ne začutim več diha,
ne občutim  dražljajev,
osupne me,

svetniški sij nad kolki
svetuješ mi kreposti
poznaš me do obisti...
premalo da bi štelo
premalo da srce bi pelo
vse stvari so svete

nočem tega!
nočem svetosti...
želim resnico
želim radosti

počasi trgaš tkivo mojega srca:
vlakno po vlakno,
nitko po nitko

...ljubim jo, ne ljubim je,
ne ljubim, ljubim...

Kot piš vetra v puščavi,
nemočna ptica v goščavi,
obupano srce mi pravi,
naj zbežim stran.

Svoboden sem v mislih in hotenju
v meni zdaj živi božanski svet
nihče ne more vzeti moje volje,
ker ona je za vse prečist' magnet.

Z njim presnavljam jaz mišljenja
s svojo voljo čistim čas preklet.
Ljudje  ne vidijo čistoče lastne duše
zato zapadejo v nevolje in zaplet.

Presahnil najin je
izvir ljubezni,
po strugi presušeni
le majhna solza
z mojih lic polzi...

(prilika oplanšarju Guti)

Guta vélko pivo pije.
Tókje vélko, dase skrije
céla Guta ozat péra,
i zusmu gléda kóšček séra.
Séndvič bilje svéžin slasten,
Guta jepo prstih masten
asajsi jihbó vpéru vmil,
čenav préj usega spiu.

KAKÓSM PR 60ih STOPINJAH CÉLZIJA V SAVNI ŠČURKE JÉDU, PA STA MI DVA NAKLA PADLA IN JE JOŠKATA BLONDINKA V PREMAJHNI BRISAČI NANJU STOPILA

Vsavni jeskor stósto pin,
móral bibit vpale rin,
sajnonstop tista suha vlaga,
name kaplce polaga.

Kmal vréčko vtrpem, sajratam lačn.
Sevsédem kakor Turki.
Zajtrk mój bómaldru gačn,
saj v vréčk' so Ščurki.

Stópam enko rako tebe,
sajneda semza tebe jebe,
léo časi hrabim mir,
dagrém skricev svójkvar tir.
Kadar pate dóvhni póme,
zmréžo sio jamem róme,
da mina gósli gódejo
inmikvar tiro krade jo.

Slon.
Navrvi.
Spi.

Zbuce!
*PUMF*

Ljubezen je prišla nenapovedano.
Tiho.
Prihuljeno.
Ko se je ona tega zavedla
je bilo že prepozno.
Bila je zaljubljena
v napačnega človeka.
On je ni ljubil.
Šel je k drugi ženski
in ji strl srce.

Iz tišine teme, nežno zapredene,
se je izvila slastna snežna solza.
V moje bitje zdaj pronica
in prinaša sladko mi trpljenje.

Razpet med zemljo in nebo,
odkril sem bistvo križa.
Za tebe, ki ljubiti me ti je težko,
iz mojih ran bo zrastla sanjska roža.

Nujno želel bi nevrologa,
saj tam nekje na levi strani,
se vztrajno skrivajo imena,
v maske se oblačijo obrazi,
vsi, ki so nekoč me imeli radi.