Z mehkim se ne da,
zadovoljiti dekleta.
Če ne najdeš motiva,
naj se raje skriva.

Z mehkim po svetu hoditi,
kot v puščavi brez vode.
Bistvo vsega je preživeti,
v tem primeru trdega imeti.

Kje si ti,
kam si odšla?
Se bova še,
kdaj srečala?

Škoda te je,
si super dekle.
On je prestar,
ima pa denar.

Če ti je všeč,
naj bo tako.
Če želiš kaj več,
me pokličeš lahko.

Čudni časi,
slabo izgledam,
slabo mi gre,
slabo mi je.

Zakaj zame nikoli,
ne posije sonce?
Zakaj mene vedno,
zakrije senca?

Zakaj nad menoj visi,
breme moje zgodovine?
Zakaj se mi vrti,
se bojim višine?

Ta tako živi, tako sivi dan...

In veter zapiha
prinaša vonj
po dežju in nečem neznanem
v ta topel, moren zrak

diši po drevesih
sedaj v listju šelestečih
listih, ki so se pravkar rodili
in po tej toploti
v prihajajoči sivini

zemlja je topla
tako mirna
tako vabeča
in tam leži

Živim na deželi med vinogradi
z njimi posebno radost delim,
končni izdelek je v črnini,
prepoln svetlobnih in peklenskih prvin.
Nisem prijatelj tej varljivi stvaritvi
odkar svoja načela in um z njo delim,
vino spoštujem kot živo osebnost,
a nobeno intimo mu ne dovolim.
Dopuščam, da živi v svoji svobodi
ali brez zraka, da ne ponori,
naj le ostane v skrivnostni pojavi,
kot znamenitost, ki v duši zori.
Od vseh rastlin je trta deležna
spoštovane nege od daljnih davnin,
jo zopet spominja sam Jezus preroško,
s srčnim razumom pijte to kri.

Strast ubija počasi
zahrbtnio in v očeh
tujca sta najboljša prijatelja dveh čudes

vidim a ti si slep nebesa so pekel na teh tleh konec je le začetek oživljenih teles resnica ni sovražnica laži pogrešam te a ti si le prijetna misel ki beži daleč med ljudi to je idila skrivnost ovita s podrobnostmi spomin še tli ljubezni že davno več ni si le ti

Eno uro vsak dan,
razveseljuj boljšo polovico.
Odžene zdravnika stran,
doma pa naredi veselico.

Smeh je pol zdravja,
dve četrtini pa seks.
Jej zato, da živiš,
ne živeti zato, da ješ.

Gospa veste, vaša hčera,
zaradi nje ne spim.
Mi ne da mira,
se v bolečinah dušim.

Zgodba brez glave in repa,
neprestano slišim njeno ime.
Res je, zelo je lepa,
nič mi od rok ne gre.

Ljubezen je slepa,
ona ne spregleda.
Ne razbere signala,
ne vidi nereda.

Jutro se je prebudilo,
sonce žarke pretegnilo.
Ptice v krošnjah so zapele,
rosno travo, bose noge pohodile.

Hana v prelepem gozdu,
opisan trenutek za spomine.
Dekle v spodnjem perilu,
v meni zbuja skomine.

Na terasi v senci,
s tišino obdan sedim.
Razmišljam o življenju,
se sebi smejim.

Kje sem sedaj,
ko pogledam nazaj.
Je to kar želim,
kar lahko storim.

Vsekakor precej več,
sem narediti sposoben.
Želim iti širše in globje,
razumevanja zivljenja boben.

Prekleta dekleta,
prekleti možje.
Nič ne bi delali,
samo fukali bi se.

Vidite dame,
kam smo prišli.
Ostale ste same,
možje so odšli.

Ne želim samo s tabo,
v parku sedeti,
želim si s teboj,
tudi noč preživeti.

Tebi se tole,
čisto zabavno zdi,
jaz sem pa star,
se mi malo mudi.

Preseli se z Viča,
imam tiča in pol,
boš videla hudiča,
ti noter ne bo šel.

Vsakodnevne provokacije,
z njenimi slikami.
Neprestano izzivanje,
z njenim imenom.

Komaj se sestavim,
zopet zgodba stara.
S slikami in imenom,
toda, ona me ne mara.

Borimo se, da preživimo,
ne prodaš lastnega brata.
Ljubezen zleti skozi okno,
ko revščina potrka na vrata.

V življenju ni pomembno,
biti reven ali bogat.
Važno je samo,
da imaš denar.

 Mučijo se misli udejanjene v srcu,
kako spoznati vso resnico
v ljudeh pod Sion goro.
Vtkani v pore ljudstev so širnega sveta,
so umniki in filozofi,
a v svojem srcu Krista ne priznajo.
Sam Jezus je prerokoval za njih časovno misel:
Koliko razdobij je poteklo od Noetove barke,vse do mojega vstajenja,
toliko časa bo Judeja,
čutila usodo svojega trpljenja.
Šele po tem prekletstva dolgem času,
se jim bo srce omehčalo
in bodo mene sina Jehove
za Mesijo spoznali
in ljudstvo Palestine
kot bratrance razpoznalo.

Bil velik je talent,
globoko padel.
Veliko obetal,
življenje zavozil.

Napačno razmišljal,
ni nasvetov upošteval.
Pomoč zavračal,
napake sešteval.

Ne da se nazaj,
je že prepozno.
Kakšen je sedaj,
saj to je grozno.

Plezam na lestev,
sonce žge.
Potrebujem osvežitev,
vroče je.

Najprej opravim,
svoje delo.
Potem bo,
ob vrčku piva, veselo.

Dober večer mlada dama,
ste tudi vi ostala sama.
Čas je na vaši strani,
nihče vam nič ne brani.

Kakšni so načrti za nocoj,
jih ni, sedite z menoj.
Lahko o vremenu govoriva,
ali noč, skupaj preživiva.

Ne bojte se, ne grizem,
tu sem, lahko vam ustrežem.
Po pravici, vas malo je sram,
brez skrbi, pokažem kaj znam.

Po burni noči grmenja in nalivov
se je deževnik rešil iz mokrega zemljišča,
na vlažno vendar trdo je cestišče,
v tem hotenju je našel zadnje zavetišče.

Pogled zastal mu je na samo pokončanje
izgubljencu, brez cilja kam koli se ozreš,
se zamislil je ob tej nemočni glisti, rekoč:
Jaz iščem dom, a ti iz njega greš.

Bog vedi kaj bo mene doletelo
me vodi um, a v upu ni besed,
le noge me nosijo po spominih,
ostal bo viden le sestradani skelet.