V megli iščem bela krila, 
bel, nebeški sij.
Kje si?
Iščem te!

Ko bi vsaj za hip slutila,
da si tu!
...a te NI...

Dovolili so mi iti
in jaz sem šla,
hitro in navdušujoče,
kot da bo zmanjkalo jutrišnjega dne,
kot da je ta svetlost
vse kar obstaja.

V dalji plava črn obris otoka.
S prsti mi presevaš sol v laseh.
V usta si polagava kričanje.

S palico in pestjo, tako gre to pri nas.

Rotacijski kristusi izmenjavanj zračnih mas
Lebdijo v polmraku nad tisočletjem.

Mesec je razširjeno rdeče oko kontinenta.

Sklonjenih glav pronicamo v noč.

Če želim, lahko lepo pišem,
Ampak še zmerom bolj počasi:

»Vzgoja je možna v hiši vse leto,«
Pravi pater familias in po kosilu
Vzgojno premlati sina Mevija.

Ozimnice si vsak pripravlja
v sebični borbi svojega veka
pozablja pa na tista stanja,
ki so ga v telo privlekla.

sanjam o tebi
kako priblizujes se meni

sanjam globok tvoj pogled
ki pod nogami naredi mi led

sanjam zblizevanje najinih teles
nemi kriki slisijo se do nebes

Ko bi vsaj lahko
ujela tiste svetlikajoče besede
podtaknjene v misli,
ki zacvetijo z močjo
in s čudovitim zavedanjem
o vsemogočnem.

Hodiš.
Mimo belih hiš in svinčenih streh
in skozi park, kjer si ves sklonjen
in leden pozabil svoj nedolžni smeh.

Ne veš če je zadnjič.
Ne veš kdaj bo zadnjič.
Upaš da je blizu dan praznine
a je daleč,
ker se bojiš ostati prazen.

poletje je odšlo:
tokrat brez krvavega končnega preobrata
brez novega nezadnjega slovesa
tokrat se je začelo s koncem
se zdi

Rad opazujem žejne živali,
Kako izginjajo v drhteči vodi.

Ko sem bil mlajši se je na gladini
Kdaj pa kdaj zasvetlikal odsev kovinskega zobovja.

...in kralj in kmet in vsi ostali so na trgu prodajali žito...

Pesem,
ki se začne.
Začne,
kjer se konča.
Konča,
se na začetku.
Začetku,
ki na koncu leži.

Če obstojiš ob vznožju
Duhá ti senca pomori
Zato stoj - kot večina - nekje vmes

Odplavale so sivoblede sanje,
odpihnil jih je "vihar miru".
Odplavale so združene
z ničevim upanjem
v nikolišnjo prihodnost.

Praznik je, ko zagledajo
zrelo jabolko na drevesu.
Starka se skloni in ga utrga.

Včeraj so razčetverili konja.
Bogovi so se smejali,
ko je povleklo glavo na vzhod.

Za vojašnico seksa mlad par.

pogrešujoča
tvoje oči
morajo imeti
okus po marcipanu.

če ne je realnost
velika prevara 

»Za lepoto pisave
je potrebna potrpežljivost,«

Si je rekel
in nastavil
svinčnik na papir.

Čas in prostor te odnašata;
Mogočen val. Nemočna sva
Pod njim oba, jaz nehote
In ti nalašč.