Zadnji vdih-izdih pred polnočjo
Potem bo vse drugače

Midva nimava spominov

Sedela sva v zakajeni kavarni.
Pil sem martini
in ti si kadila.

Prepojiš me z lažnivo srečo:
jemlješ in daješ
daješ in daješ
jemlješ in jemlješ
daješ da jemlješ,

Rigor mortis
počasi popušča,
da udje najine ljubezni
lebdijo v vetru
kot rdeče zastave smrti. 

sem točka
v beločnici jutra.
jutri je temačen,
mesto sveti
iz zaprtih oči.
preprodajalci sreče
so zaprli srca.

Predstavljaj si pahljačo.
Privid pred njo je golo
telo, ki kot lotos medeno
roso s prstov slo prežveči,
da je tvoje močvirje videti,
kot južni otok čistih sanj.
Privid za njo so lasje razpeti,

Težko je pisati,
o stvareh ki jih čutiš,
če čutiš le njo.
In nje ni.
In je nič.

Sonce,
zakaj neresniči da čuti?

Sonce,
zakaj neresniči da pogreša?

Sonce,
zakaj neresniči da skrbi?

Spoštovana publika,
dame in gospodje, dragi prijatelji!
Ne jemljite ga preveč resno, prosim.
Je le kralj drame v teatru absurdov,
tragikomičen dvorski norec.

Kar zapadel je sneg
še bolj črn je kamen
z vklesanim imenom.

Ladja potuje po oceanu.
Neskončna samota.
Obnjo butajo le šibki valovi.
Slabiči jo dolgočasijo.

Jaz,
poln mladostne moči
stojim pred tabo,
starec.

Jaz,
s svetom pod nogami
in z vzvišenostjo nad vsem,
prinašam prezir nad te,
starec.

sanje so daleč
moraš jih najti
ne ostajaj doma
sedeč z revijo v rokah
vzemi palec in svoje telo
pojdi na pot
k oddaljenemu horizontu

Lice si je našlo blazino
na moji dojki.
Vdih me posrka,
izdih odpihne nekam daleč...

ti, ki nikoli ne pustiš, da bi
tvoja čustva uganila, kaj jim boš dal čutiti;
ti, ki nagloma zapreš vrata v sebi, da ne bi skoznje ušel kak žarek in se uresničil;
ti, ki ti je molk govor in ga sliši še tišina;
ti, čigar sreča nima imena;
ti, ki goloto prodajaš za laži;
ti, ki se večno igraš s sencami preteklosti.
ti. kdo si? 

Vražja statistika Vse več da je muslimanov, judov, jehovcev, poganov, protestantov, satanistov, ateistov, zen-budistov, pravoslavcev, animistov, komunistov, šintoistov in agnostičnih občanov, vedno manj pa nas kristjanov... Bog, udari z gromsko strelo to statistično tabelo! Academie diplomatique Minister si na stara leta mirno službico obeta, kjer bi si še mnoge dni grel utrujene kosti, a ostal v državni službi in priznan v visoki družbi. -Drugi dvorce naj gradijo, jaz želim akademijo!- si za zadnji cilj izbere svoje bujne kariere. A če akademije take, za odslužene junake, nadebudne diplomate in prirepnike bogate v Sloveniji sploh ni? Se jo pa ustanovi! Dom in svet Kam letos na dopustovanje, ko povsod je tako sranje, ko razsajajo bolezni, vojne, teroristi jezni, pa potresi in poplave, bankrotirane države in medetnični problemi, da je človek res v dilemi - smrtno je nevaren svet, doma pa dolgčas za umret.

I cant take it anymore,
it"s time to open the last door.
Something is burning in my head,
i hope tomorow ill be dead.