lepi, poshteni obrazi
skrivajo zoglenele lobanje.
vsi vcherajshnji porazi
mi vdirajo v sanje.

Kupim ti majhno zbjxgha.
ZHhfske odzhene vse skrbi.

zadrhtela sem v jutru
v  vabljivem pričakovanju
besed zlitih zame

noč je krojila oblačila poljubom

lepljivim na tvoje ustnice

pogled...nasmeh...kemija.
začutila sva oba.
a bilo je prepozno...

zadnji dan počitnic spoznala sva se,kot erotična plesalca ujela se.
a ni nama usojen bil čas, končalo se je kot najhitrejši plaz.

Dan se je razletel
v tisoče drobnih pagod.
Nabiram jih. Moji prsti
so rdeči kot od jagod -
in vendar je to čista kri
z grenkim okusom lesnike,
ki mi po koži polzi.

Rada bi šla s teboj
v belo večnost zime,
kot da je vse po starem,
le sneg naletava.
Bel okvir mesta.
Ledene rože na licih.
Pod tvojim oknom sledi jeseni,

Šla sva po poti,
dišala je trava,
bilo je usojeno,
da se spoznava.

Táko strašljivo zeleno kapljanje jutra v moje odprte oči.
Kdo razumel bi srce, ko vanj planejo bridki prividi noči!
Steklena podoba karizme svetá, ki razvodeniti se skuša.
Nekje v mojem otrplem telesu neskončno ponižana duša.

Zasanjano se je zazrl
v razsvetljena okna njene duše.
Prevzel ga je občutek topline
in domačnosti.

You are my angel... My heart is burning... Flame has its' source in my love... In what I feel about you...

Čeprav te ob meni ni,
ljubezen ne spi.
Pod kopreno hrepenenja,
nežen cvet dehti...

Tvoja pota so neskončna
v ljubezni skritega srca,
a na polju cveti roža zate,
ki poje melodijo ti srca.

Ne trgaj cvetove tega,
saj morda ravno on se te želi.

Poezija,
to prav čudna
je dimenzija.

Ni dnevnega poeta
je dogodek,
ki se rima
kar sama izliva.

Sediš pri oknu. Teče reka.
Ves čas, ves čas sekira seka.
Če to njegov bi bil otrok,
bi tekel v dalj in v šir in v log ...

Če prebudim se v tiste sanje,
kjer si živ,
ni rob sveta nikdar tako bodeč
kot tisti hip, ko se razbliniš.

Občutja so kot govorica duha
obnavljajo v meni smisel življenja
skozi mene se pretakajo vetrovi želja,
a jaz si želim le veselja.

Bosa tečem
za teboj.
Rosa mi hladi
razgaljene podplate.
Listje so snežinke,
ki mi padajo
na obraz.

Ležim tam, kjer vsaka travna
bilka pripoveduje svojo zgodbo.
Poslušam hitenje deževnice
čez travnik moje nove pesmi.
Utapljam se v modrini plavih oči.
In belini tistih bleščečih se zob.

Poglej me v oči
ti si moja zvezda
popolnoma tiha
na nočnem nebu.