Plezaš na najgloblje oceane
Plavaš v najvišje gore
V slovarju brskaš za pravo besedo
Navdušuješ se nad francoskim simbolizmom
Omamljaš se z neminljivostjo besed
Zasleduješ jato rib v morju
Brišeš krave sledi krivice
Neslišno objemaš nagubana drevesa

Ne pozabljam
ne
pa tudi borila se ne bom
zaspala bom v zlatem rezu zvezde
na krožnici Nibirúja

tvoja bližina utruja

Jaz sem tista nora marjetica
ki je v senci
odprla svoj cvet

Domišljija me
počasi ubija,
iskrivi pogledi
niso več nikomur
zgledi.

Ker te ne bo;
sama predobro veš, da
se boš izgubila
v nekončujočem gromu
še ene nežne nevihte
dekliških prebliskov
ženskega telesa...

Ližem si tisočkrat odprte rane:
robovi od prstov razcefrani-
mojih in tvojih,
tvojih in mojih,
v nejasnih vzorcih razporejene linije
povsod po telesu.

Sediva v sobani, ki je le 
sobica v primerjavi z neskončnostjo.
Skozi soj sveč gledam tvoje oči ... moje oči
Pršut in melona. Sladko in slano. Ujemajoč kontrast
Jeva skozi usta drug drugega.

Ne govorim o robotih,
ti, duša zgubljena.
Doživetje kot tako, do dna urejeno,
odzunaj in notri, skup spojeno...
Bitje v meni rokuje se z mano!

Betonska posestva, umetna cesta,
plastika na očeh in v telesu žensk...
kam hitim, zakaj stojim?!
nič ni resnično, vse je fikcija,
nič ni fikcija, vse je resnično!!!

pokliči me jutri, še preden se zdani,
še preden se zbudim, pokliči me danes,
zbudi me iz sanj, da skupaj najdeva raj,
trenutek nesmisla, brez človeškega bistva.

Otroci neskončnosti,
prelivajoča se bitja,
kamni modrosti in tekočina norosti!

orgija čutenja,
okus, vonj; zvok trenja,
zlita v melodijo življenja.
mlado meso, sveža jajca,
nikoli ni bilo zaman,
samo smešna zgreška boga in usode!

še vedno barvam
mavrične misli

skozi modrino neba
prodirajo vame

Abnormno Bije.
Cilj = Čutiti Defektivno Eksplozijo Fluida Ganjenosti.
Hoče Imeti Jek Kopičenja Ljubezni.
Mislim Nate, O Princ Realnih Sanj.
Šepečem Tiho,Uigrano & Vivace: ZATE ŽIVIM!

Prišel si...
Moj princ iz sanj,
me odpeljal na cvetoče livade,
kjer sva sanjarila, se lovila,
štela zvezdne utrinke,
se noro poljubljala...

Pleši z mano morska deklica,
s poljubom me prebudiš v princa,
da postala bova ljubimca,
na otoku postavim ti rajski svet.

V globinah morja in onkraj neba,
bo kraljestvo za naju dva,
se bova objemala v valovih morja,

Prihajajo zdaj novi časi
spoznanje raste med ljudmi
prihaja občutek tiste resnice,
da v moškemu pol ženske živi.

Blaznost čutnih zaznav.
Nora podkožna vročica.
Kot da je morje solzá
Čakalo le na ta hip,
Da mi plane na lica.
O, da me ne bi bilo,
Ne pred teboj razodete:

Nemočna
ti strmim
v obraz.
Obdaja me
bolečina,
ki sem ji vredna
pogledati v oči.