všeč mi je zlata barva,
ki krasi mi lase...
obožujem njihov odsev,
ki me osveži.

Sen tvojih azurnih oči.
Njihov pogled me poboža.
V vrtu azalejskem sanjam jih.

Sprehodiva se skozi meglo,
da jih občutim, toda ne vidim;
njih žar zaslepiti zna.

Vsa utrujena od vsega
sem legla v naročje korenin,
da se spočijem

razsute so moje misli po vejah,
ki se raztezajo
visoko po nebo
nekje daleč je tvoj obraz,
ptica mi kljuva na srce
neznosna bolečina
mi trga telo

da nič ne bo dobro
saj vsako drevo
nosi življenje
in duhovi narave
se sprostijo od njega,
če ogenj ubije
življenje v njem.

Pozabljam.
Oko je malce zarošeno.
Ogledalo tudi.
Pozabljam
biti jaz.

vsak dan, ki mi ga zagreniš,
spremeni se v ledenik.
vsako sekundo, ki jo otežiš,
spremeni se v najhujši trik.

Kačji pastirji so ti zastrli krila,
mačje stopinje preglasile zvezan vzdih
Ujela sem te
v pravljico
-stekleni vodnjak navdiha
da diha nihalo trenutka
Perpetuum mobile
Naivnosti mojega srca

Postani spomini prebiranja
ne razumejo več
previjanja črk v črke
rumeno neonsko neoblastne.

če se izgubim,
se ne predam
ko te vrtim,
nežno izdam

da pogrešam tvoje lase
da sem zate nasmejan

6 = večnost
večnost = sekunda v življenju misli
ki potuje skozi prešerna stoletja
uničuje vesoljcem pridelek
in kaj jim je storiti?
bežati = ljubiti
ljubiti = priznati poraz
poraz = zmaga

čakam............trenutek
pričakovanje......tisto sladko
prijetno...........ščemenje
v notranjosti...... brbota
misel na.............ljubiti se
na mojem............  bregu reke

Zamolčana bolečina

... pušča sledove neizbrisne, rodi bolezen, zavira tvoj razvoj, ki lahko pognal bi ga v boj, zase, zanjo, za potomce, prednike in tvoje vernike.

Midva sva popoln par;
brez snemalcev in ekipe.
Sva scenarist in režiser,
brez stroškov in brez elite.

Rojena v tišini jesenske noči
kot mavrični biser se spušča z neba obkrožena s tisoči svojih sestra;
njih drobne nožice šumljajo v temi

Vse, kar hočeš,
sem lahko zate.
Vse, kar želiš,
vzameš lahko pod roko.
Vse, kar upaš,
stopa v koraku s teboj.
Ne boj se,
ne moreš pasti čez vezalke,
če si bos.

Noč svoje lovke čez mesto razteza,
izza vogalov se plazi nemir,
piš s prazne ulice listje pometa,
le mrak in tišina,nikogar nikjer...

Primarne Podobe Puščajo Plamene.
Prijetno Priprte.
Prozorni Pogledi Po Prsih Padajo,
Podijo Ptice Preko Polj Porcelana.
Predme Padajo Poslikave
Praznih Pokrajin...
Prelivanje Potokov, Petje&Ples Pagod.