(RUBAIJAT)

Ko ptici trn, globok se zadre,
še zadnjič svojo pesem zapoje,
zažvrgoli bolečih stihov zven,
prežetih svobode, melodije.
Se v ušesih, srcih, naseli,
tam si prostorček najde večni,

Raztresenih senc žaluzije postajaš
brezbrižna počasi nasprotja potisne
lase čez oči.

Pretanke so stene zidovi poslušnih
ušesa na soncu prekrižanih žarkov
mrtve nogé.

Dež.
Krinoline fantazma.
Obarvane rdeče.
Lomljivost trenutka.
Osvoboditev duha.
Dotiki neba.

Čakam in iščem,
vem, sredi stopnišča,
ne bo pristanišča,
iz mojega gledišča,
velik vihar,
znotraj gradbišča.

Dotikaj se me nežno in ljubo,
naj v krčih čutim stvarstva melodijo.
Pred teboj stojim, božansko glasbilo,
da ubrano na citre zaigraš,
prisluhni kako že zvenijo,
naj zadrhtijo, bobnijo,
se v valove strasti potopijo,

Položiš me
V slamo

Rja me razžira.
Od znotraj.
In ko se zadnja nitka utrže,
bom prva snežinka.

Rekli so mi, da bo konec
a jaz jim nisem verjela.
Čutila sem le tebe,
ki popeljal si me v svet te sheme.

Mimi, prijateljica za eno noc
prijateljica za denar
spila si sampanjec
mi plesala v narocju
in zarila moj obraz med svoje joske.

Stolp v objemu
ob oknih v krogu obris
demona vodenja

Roke proseče
pokornih nozdrvi obšle
roteč so pogled

Po temu tepihu hodijo vsi debeli turisti,
ti pa ležiš na njem;
od daleč mi deluješ, da si najeta
od industrije za izdelavo tekaških čevljev
ko meriš številke tujih podplatov,
in jih deliš na pronatorje in supinatorje.

Storž na kamniti ograji,
mokra brisača na kamniti ograji,
školjka in martinček;
sedim na kamnitem balkonu.

Oblaki letijo.
Solzava pomlad je.

V ognjenih svetovih

imam sanje...nimam čarobne paličice
imam želje...nimam zlate ribice
imam srce...nimam ljubezni
imam telo...nimam hrepenenja

V čem je smisel stati tukaj, kjer me nihče ne vidi ? V čem je smisal kričati zunaj, kjer me nihče ne sliši ?

Zakaj omejevali bi me črni zidovi, ko lahko ležala bi v belih vrtovih ? Zakaj poslušala bi njih, ki o meni znan jim le odmev tih ?  

s hotnim dotikom
rišeš zemljevid mojega telesa
mirno pustim
da se tvoje roke sprehajajo
in prsti ustavljajo

Iranska
vlada se
bojuje proti
zombijem.
Združeni narodi
so prepovedali
misliti.

Zavita v cvet.
Brez izkrivljene resnice.
Dehteča.
Čista kot rosa,
pristna kot duh narave.
Kljub majhnosti večja kot širna vesolja.