Razplamteli so se zublji tvoji.
Strasti žejni. Krvavo rdeči.
Kipijo valovi črni in zviti,
polni življenja.
Želeni želijo biti.

Ničesar Ni Na Nebu. Nočnem.
Ni Navideznega Nadomestila.
Ni Neminljivosti. 
Nisva Nadčloveška.
Nisva Nenadomestljiva.
Nikdar Nič.
Nisem.

Pogrešam prazno ulico,
tako, kot je bila tisto popoldne,
ko sem se vračala domov.

Na vogalu me je pozdravil
vonj svežega asfalta
in pot domov je bila temno siva
skoraj črna.

Nekje za nespečnostjo se začnejo konci.
V strjenih kapljah smole,
tisočletnem jantarju,
ogrožujoče oranžnem,
se nabirajo na njen stekleni rob,
kot rosa,
utripajoče bule ničesar.

Cedi se čokolada.
Iz tvojih ust.
Ustnic iz medu.
Dišiš...po sladkem.
Vanilija in cimet.

Tiho ti dajem slovo
morda ne veš
a odhajam

V objemu edine noči.
Zvezdni utrinki
in nebesa le korak stran.

Prehitro jutro.
Tujčevo slovo.
Pogledi, dotiki z dežjem se zlijejo po oknu.

Sediva v velikanski sobani
Pred nama je miza z belim prtom
Skozi soj sveč gledam tvoje oči ...
Prinesejo predjed; pršut in melono,
zraven kruh in šopek peteršilja.
Jeva skozi usta drug drugega.

Žveplene meje zahajujočega neba
grenko obliznejo obrise
golega preostanka naju

Najlepša ljubezenska pesem je
drobno razbijanje prebivališča
najinega zvestega hrepenenja.
In tiho ležanje drug ob drugem

Nikar me ne prosi,
naj pišem ti pesmi.

Vihar sem. Val,
ki v peno ujet
se vzpenja spet

Trakovi padajo na cesto,
rišejo kaplje krvi.
Med veje borovcev naselila
se je žalost,
solzavo kroz njih veterc šumi.

Nočem biti
kot knjiga v dlani.
Ne želim
postati fasada rajhane hiše.
Sem le dekle,
ki hoče najti
svoje mesto med zvezdami.

Pod mestnimi lučmi,
zvoki neutrudnih motorjev.

Zasoplost zraka,
posušeno drevje.

Utripajoči nasmeh se mi nevljudno reži v obraz.

Sprašujem tebe.
Izprašujem sebe.

Želim vedeti,
kolikšen je davek, da sonce še zahaja rdeče,
da po beli liliji še kaplja rose steče,
da srce od žalosti se ne opoteče,
da grlo še izbljuva laži preteče.

Za en tvoj dotik,
kradel bi zvezdam.
Za en tvoj pogled,
bi se ubil,
zasužnjil, podjarmil,
pogodbo z hudičem podpisal,
samo da imel bi,
da ljubljen bi bil.

Tako kot sva bila,
se zdaj deliva.
Tako kot sva obstajala,
zdaj beživa.
Tako kot sva verjela,
zdaj narazen hitiva.

Govoril bom o izbranem,
govoril bom o tistem voljno danem,
govoril, ne da prizadenem,
govoril bom o srcu tem predanem.