Končno sem te dočakal
moja Fatima.
Prišla si tiho in nenapovedano
in prinesla vonj po Jasminu.

pogledam v levo...tam si ti.
pogledam v desno...tam si ti.
pogledam gor...tam si ti.
pogledam dol...tam si ti.

Kaj s teboj se je zgodilo ?
Le kako si mogla dopustiti,
najino srečo zavrniti, izgubiti ?
Otroški srček raniti.
Si pozabila,
da kot kresnička sem zate svetila ?

Poglej moja mati, mila,

Ujela si me v mrežo
iz nje me ne izpustiš,
bodi moja dobra Vila,
posuj s prahom me,
da bom znal leteti,
leteti proti nebu,
da obiščem te ...

Poglej jih, vojščake brez namena.
Bijejo boj brez razloga.
Borijo se zase,
za to, da bi bili opaženi.

Sapica v objem sobe zaziblje zavese,
vročina leze v postelje, čaka umazane plese.

Spogleduje s tabo se črnina,
z zvoki naslade pretrgana tišina.

Svetel dan, vrt krasan.
Deklica sred trat leži,
veter boža ji dlani.
Oči zaprte, smeha ni,
deklica sred trat leži.
Samota.

1.
O, dragi moj, si skrinjo prinesel, povej mi moj ljubi, si notri poljubov natresel?
V skrinji belina, čista tišina,
dragi je v tvojem srcu praznina?

2.
Res je draga, sem ti skrinjo prinesel notri sem lunin žar ujel
a, če je nočeš jo bom odnesel
notri solze bom točil, pesem srca zapel.

Pada zadnja kaplja,
veni edini preostali še list,
roka iz roke drsi,
še vonj cvetic se v noč gubi,
prekrije vse temačna tema,
težka tema, ki tudi soncu vzame dah,

1. Po cvetju je zadišalo.
In vencev bilo je mnogo malo.
Se ljudi v tvojo čast je zbralo.
Še nebo je jokalo.

Peneči se valovi drobijo steklenico, v katero je ujeto življenje.
Veter nosi poslednje razbitine otopelega stekla.
Sonce hladi pekoče vreznine.
Nežen, božansko moder hlad prevzema goreče telo. 

Tiha noč.
     Le zvok padajočih dežnih kapelj. Sama.
     Le stene in sence moje,
     po zidovih meje.

Skeleča ostrina prebada srce.
 In bolečina me izsrkuje.

Izluščiti želim
iz apna
v svojem srcu
še zadnji skriti pomen
stalnice jutra

zaustavil si se kot puščica v drevesu,
a ni se zlomila.
prenehal si biti kot utrujena ura,
a ni se pokvarila.

Ujeta v blaznosti miru
le tisti bežni trenutek
ko si tu

čakam te

Kako si na trenutke ves moj!
Napajam se v tvojem smehu.
Vase jemljem tvoj božajoči glas.
V vsako poro naseljujem tvoj dih.

Maria smiles and she dances.
She is Spanish.
She learned how to play the game of chances.
And I always throw the dice before they vanish.

Maria swirls good underneath the sheets.
She is so warm and her flesh is sweet.
Her body is a temple of one too many gods.
And Maria is just an eye sore for hungry-hearted feet.

I am not with Maria anymore.
She left me because I didn’t want her kids and got mad.
Maybe you could be like Maria if you'd explore...
I would have children with you instead.

Nebo je rumeno.
V odsevu tisočerih sonc
iščem luno.
Belo in sanjavo.
Ne čakaj me ob zarji.
Ne išči me v mraku.