Dan v noč beži,
misel polzi.
K tebi.
Kdo si ti,
ki si.
iz kristala?

Zmaj krvavečega srca,
objema ga zala deklica,
zdrla bo zasajeno puščico,
jo očistila s svojo solzico,
na krilih z njim bo še letela,
se do modrega neba povzpela,
zvezdni cesti pomahala,

Ampak on …
V nevidne rane ji je
vtikal poletno cvetje.
Pihal je regratove lučke,
v želji, da bi bila njegova.

PEKARIJA
kruha pol kile
bele drobtine
kajzerca
(ali 2 kifelčka) 

Vse je le popolna zrcalna podoba lepega.
Vrtnice dišijo v vsej svoji polnosti
Nebo še nikoli ni bilo jasnejše.
Živim med zvezdami.
Oblačim belo.
Vedno.
Da.

feel the hapines that you bring...
feel the sunshine that you are...
feel the love that is in your heart...
feel my soul standing beside yours!

po spominu narisal
sem te v spomin
in vsakič
ko te mislim
narišem nove črte
in pobarvam

Polzi sama vase,
ta srebrna modrina.
Kormorani režejo obzorje.
Jaz pa
hotela bi polzeti,
hotela bi leteti.

ko govorim o vojni
mislim na mir
mali soldati
obešajo bele zastave
in na šahovnici
so le kmetje, ki
jedo pokvarjeno meso
linije na robu
svobodni so
na svojem polju

slamnik že dalj časa
stoji v obratni smeri tal
pribežališče miši
ki v njem skrivajo živež
za zimo
takrat jim ne bo treba
misliti na dopust

Zamahnile so kaplje skozi zrak,
poškropile rože, razpršile trenutek.
Sonce padlo je na koleno,
pramen las na prsi.
In vse je le ljubezen.
Brez besed.

pozdrav bogovom
ki visijo na nočni omarici
v sobi za goste
te že ne bom posesala
naj jih pokonča mrčes

Čvrste korenine, os življenja.
Moč, simbol večnega šelestenja,
okrog jedra si vse zvezde vrti,
kozmični prevodnik pot si vpenja.
*
Na zibelko položena drhti,
iz vejic breze metla odleti,
 

Trop sesalcev podobnosti ribe
se požvižga na človeške hibe,
zato polovica možganov spi,
ko vadijo ljubezenske gibe.
*
Zvok pod vodo načrtno ne trpi,
čutno se odbija, utrip krepi.

Pogreznile so rdeče sanje
za seboj še zemljo. Valovanje
vode je potihnilo nalahno,
kot bi zadrževalo vdih morje.
*
Rožmarin spominu sveti žlahtno,
še svetilnik deluje bolehno

NASTALA JE TISINA, OSTALA MI JE LE PRAZNINA, KI JE NI MOC ZAPOLNITI... OSTALA SEM SAMA, BREZ LJUBEZNI,TOPLINE IN OTROSTVA. VZELI SO MI VSE,KAR SE VZETI DA, PUSTILI SO ME SAMO NA TEM SIRNEM SVETU,V TISINO OBJETO..