Oči so tvoje črne, kakor morje,
ki blešči se v mesečini,
nasmeh tvoj, ki zašibi mi kolena,
očara me v vsej svoji veličini.

Ljubim debele ženske,
še posebej v pečici,
obožujem živali
v omaki.
Moja najljubša pasma psa:
Vroči pes.

Ti=x
Jaz=0
Midva=∞
∞=samota
Ujet v neskončnosti.
Čas ne eksistira,
življenje - izumrlo.

Prisluhnem svojemu srcu
pretiho šepeta tvoje ime
položen si na prejico le zate stkano
ovit si v nežnost in neznanost

Ljubezen potočka.... boža strugo,
ljubezen kril..... boža nebo,
ljubezen sonca.... boža srce,
ljubezen cvetja.... boža oči,
ljubezen sreče... boža družino,
ljubezen otrok... boža starše,
roka očeta in mame naj boža svoje dete.

Rezilo nastavljeno na moje meso,
daj udari, daj razbij.
Čarovnija naj me konča.

Še vedno ljubim osamo,
če sem osamljen s teboj.

Luža na tleh
strmim
živosrebrn odsev neba,
lesketajoče sonce
skrito za tančico sivine
strmim
plavajoča travica

Človek Velika Usta,
pohrustal kravco,
kokoš in pujsa.

Občasno muka,
otožno in boleče,
zaradi prevelikega trebuha.

Noč riše obrise luči
tam na stropu
v modri barvi

kot vrtinec vleče me
v notranjost
v svoj center egoizma
kjer že duša mirno spi

Naj upanje nikoli ne zamre!
Ko se dotakneš koščka sreče,
odpirajo se vrata ječe,
kjer izgubljen si taval
v noč in dan;
da bi začutil toplo dlan,
ki v jutro
ti pričara lepe sne...

Prihaja mrak,
spet zrem v zaton...
Ne vem zakaj?
A znova v sebi
čutim te močno.

Who am I kidding
That I'm over you?

Who am I kidding?
What am I trying to do?

V soji temne luči
se poigravam
z mislimi.
Kot kresnička,
ki leta okrog
brez smeri.

{}=vse
vse={}
==?
=ni?
?>ni
?<mi2
mi2=vse
narava=ni,

Še vedno pišem,
pojem za dušo,
ko me nihče
ne sliši.
Ona pa tam
na drugi strani
stoji.
Skočila bi,
a se bojim
padati, ponovno.

Šola oproščanja...zbledeli spomini,
žgoča vprašanja...izgubljeni odgovori,
nešteti zakaji....trmasta tišina,
bremena odpadejo...krila razpeta,
ptica odleti...mir v srcu,
svoboda v krilih.
Jutri je nov dan.

Polahko, čisto nežno plavam
mimo mehkeobe cvetnega prahu
v ledeno dobo čakanja

rekel si midva...
in jaz zaprla očesi in šla:

Ker v naših srcih boli,
ječanje, vojna in smrt,
ker je naš svet odvisen od krvi ...

Ker bojimo se laži
predragih v sreči denarja
ker je svet odvisen od obrti ...

Če lahko bi zbiral,
bi ljubil žensko brez telesa,
zagotovo bi bila nebesa,
vsaj v peklu ne bi hiral.