Dan mineva
počasi umira,
še zadnji mi žarek
želi lepo noč.
...in jaz se poslavljam-
ne želim da ostane.
Ko odšel bo

Pozabi na dneve,
pozabi noči,
pozabi ljubezen,
čeprav še gori.
Pozabi poljube,
objeme strasti,
pozabi besede,ki bile so laži.

"Hrvati in Slovenci,
nestrpnost širi se med nami. ...
Kdaj to se bo končalo? ...
Bodite domoljubi."

Bolečina v mojem
In v tvojem srcu,
Ljubezen ozdravela bo.

Srečo sva uživala,
In nikoli je nisva
imela dovolj.

Brez besed še en pogled,
še en dotik,
objem duha.

Pogled molčeč,
dotik boleč,
neslišen krik v prazino.

Rada s tabo bi božala oblake
pa se bojim
ker dol z neba, kažejo mi spake.

Rada s tabo potipala bi morsko dno
pa se bojim
kaj tam spodaj zgodilo se bo.

Abeceda kamna
je izklesala dušo hiše.
Višina neba
nad zadnjo željo...
žerjavica
in lovorjev list...

Pod zvezdnatim nebom,
na skalni polici,
tvoje le roke
in njih nežni klici.
Tvoje oči,
Tvoj le pogled,
samo tvoj vonj
in na ustih nasmeh.

Izgubljene iluzije. Noč dneva. Sam.
Iskanja večna skoz mladost. Drugam
korak namenjen...  Trhel most do mojih
sanj... ne, ne verjamem več!

Globoko verjamem v notranji svet
ki ga skozi življenje ustvarjam
korak za korakom se mu približujem
se v njega utapljam, pretvarjam.

Sivo je nebo. Ura skoraj tri.
Tam na bledem obzorju prva zarja tli.
Soj zvezda kopni. Mesec je odplul.
Buden sem, ko ti sanjaš še v snu.

Najprej bil je on, kot angel s krili
dotikal se in ljubil je nežno
vse bilo je v idili.

Na postaji popravil mi s čela je pramen las
s poljubi prekril obraz
privil se k njemu je moj stas.

Na obrobju, sočna gozdna jagoda
vabi čutila, da se pokušajo.
Želje vroče si oplemenitijo.
Pot izbire je tvoj okus, usoda.
*
Čez vse bregove poplavlja le voda,
kjer sile zaupanja že derejo,  

Nisem vedela, da znam stati na mestu,
dokler me nisi s poljubom pribil k tlom.
Nisem vedela, da znam mirovati,
dokler mi nisi s pogledi zvezal gležnjev in dlani.

Zarja neba. Trsje se ziblje.
Veter odet je v plašč iz iskanj.
Rob  v zelenju. Lokvanj in šibje.
V krošnjo zaplava osamljeni vran.

Sreci je ime... neznana?
Morda. Morda ... poznana?
Zasanjana?
Ujeta?
Pregnana?

Včasih v mislih
iščem razlage
iščem odgovore,
iščem napake.
včasih v mislih
tako besede tvoje vsake
padejo na plodna tla.

Podlegel bo, vedno podleže

Jaz, ki sva dva
Tisti, ki sem
Tisti, ki sem hotel biti 

Nekdo od naju,
vsakič znova
mora podleči, ne?

Govori. Ni mi mar.
Ne slišim več besed.
Nisem, kot bil nekoč sem, ujet
v tvoja leporečja, v  načičkan svet,
spleten in vešče dekoriran.