Dekletce malo kam, le kam hitiš?
Kam reka te življenja pelje?
Med zvezdami visoko tam lebdiš...
Morda nekoč izpolniš skrite želje?

Dotik dotika. Bel saten.
Soj zvezd razliva se po koži.
Nad mano si in jaz v tebi.
In najin svet se vse bolj oži.

Ne, nočem bolečine!
Preziram zrna žalosti,
ki se kot plevel razraščajo v trenutke mojega veselja
in ugašajo še zadnje iskrice sreče.

Tam...
kjer nebo poljubi morje
kjer pogled seže v obzorje
kjer mavrica se v zemljo zlije
kjer zvezda z roso se umije

Pridi na moj oblak
vsaj na obisk
da zadiham v tvoj zrak.
Pridi ljubi moj
da začutim najin obstoj
da naužijem se tvojega žara.
Pridi...
Pridi nocoj!

Ti moj krokodil...
v srcu delaš mi nemir…
Zdaj spet močno si me razvnel,
kot ogenj mi srce ogrel.
Ko sem zaslišala tvoj glas,
oživel je spomin na čas,
ko gledala sem tvoj obraz…

Jaz sem huda mravljica, 
z mano pač ni šale,
nikomur vpreči se ne dam -
bi lažje šlo premikat skale!

Nemir v meni se razrašča kot bršljan,
ki urno vzpenja se po strmi steni,
ne znam postaviti se ognju v bran,
nemočna v boju sem s plameni.

Prišel si v zgodnjem rosnem svitu,
oko slepila je megla,
mladost, v naivni plašč odeta,
v mreže tvoje je zašla.

Pod sinje modrim nebom, očesu na ogled,
tam vrtnica prelestna
bohoti se v svet.

Ko gorko sonce vzhaja, iz sna se prebudi,
zdaj prav samozavestna
na moč se razcveti.

Vso noč sem izganjal duhove.

Tiste s smehom v papirnati vrečki,
tiste s protezo v modrem lončku,
tiste z nočno posodo pod posteljo
in tiste, ki ti prižigajo svečo.

Misli bijejo krvavo vojno,
bol in jeza sta spopad začela,
zdaj  nemoč se nadme je povpzela-
kam zakopljem naj sekiro bojno?

V cerkvi na gričku
sem prvič te vidu
od takrat pa v srčku
ni mojem več miru

Dokaz da Bog obstaja
je v tebi oj dekle
saj ustvaril te iz raja
kot domovino je.

Človek ti, izgubljen sam v sebi,
ker nočeš videti v srcu - njega,
medlo svetli in te obujeva,
da bi začutil vendarle enkrat,
celoto vsega.

Pod potnim mostom
sivih lobanj
najdem svet
in se podam vanj.

lesket
rubina
mi ponujaš

kerubina
v dlan
podarjaš

Veličastna si slovenska mati,
težko je, pod soncem takšno najti.
Muke polno je življenje tvoje
z dna moraš večkrat se pobrati.

I OKRAVI INSÓNCU
II OKRAVI INTEŽKI MEHANI ZACIJI
III OPSIH
IIII OKRAVI INBIKU