Od sanam
|
na topli dlani
se dani
modrina tiho kipi
izpod vek
prebujajočih
|
Beri dalje...
|
|
Od Kobrowsky
|
I. PÉSEM, KI SE ZARADI ENEGA RAZLÓGA NI MÓGLA TAKOJ SPREVRÉČI V SÉKS, IMA PA
DOBRE MÓŽNOSTI, DA SE TÓ ZGODI KASNEJE
|
Beri dalje...
|
|
Od sanam
|
pusti mi vendar
da teče
skoz mene
boleče trga
brezčasno ostaja
topo trohni
|
Beri dalje...
|
|
Od Moky
|
Prvi dan, ko spoznala sva se, bil je lep.
Potem sva skupaj preživela nekaj tednov.
Prišel je dan slovesa,
Poljubil si me kar iznenada.
Bilo je prijetno.
Dala sva si obljubo, da si bova pisala in klicala.
|
Beri dalje...
|
|
Od Moky
|
Kdo ve kaj je sreča?
Jaz vem.
Sreča je nekaj lepega,
Nežnega in veselega.
|
Beri dalje...
|
|
Od Ita
|
Svetlikajoča se tema
mračna svetloba
Občutja so nema,
v odsevu tesnoba...
Ujeta v besedo,
na platno in gib,
umre v trenutku...
|
Beri dalje...
|
|
Od Shaolin
|
Tisočkrat sem te preklel, življenje.
Izmučen, izsesan, sem klečal v prahu
pred teboj
in kri curljala je iz mojih izžetih žil.
|
Beri dalje...
|
|
Od svobodna
|
Minljivost pogleda vidim v tvojih očeh,
kako sva tiho stopala po različnih poteh.
In morje in piše vetra zapustita domišljijo.
V življenju mojem znova vsi ljudje neprestano hitijo.
|
Beri dalje...
|
|
Od svobodna
|
Sediva v mesečini noči.
Moje misli ob tebi odjadrajo proč,
odjadrajo v svet, kjer stojiš ti.
Ne iščem smisla drugih poti.
|
Beri dalje...
|
|
Od svobodna
|
Grenko se moja čustva predajajo,
spominu tvojih lepih besed
in zvoku pomladi, brez le teh.
Življenje ni preneslo njih izdajo.
|
Beri dalje...
|
|
Od Adriana
|
ne preklinjaj
mi je rekla babica
da, prav tista
ki je včeraj
v pepelu zadušila
pet mladih muc
kdo jih bo pa hranil
je rekla
|
Beri dalje...
|
|
Od Adriana
|
črne lovke
tiho zvijanje
silijo pod kožo
hočejo med kosti
poznam te
ne bojim se te
|
Beri dalje...
|
|
Od Adriana
|
Kaj boš deklica zala storila?
Mar boš jokala?
Boš mamco klicala?
Prosim nikar.
|
Beri dalje...
|
|
Od Adriana
|
Božanje, klanje.
Božanje, klanje.
Vse samo zame.
Resnica in sanje.
|
Beri dalje...
|
|
Od rangla
|
Zimska noč,
plazi mehko se megla nad reko,
luna ponuja svoj nemi smehljaj.
|
Beri dalje...
|
|
Od Kobrowsky
|
Naglavi imam kopalni plašč.
Snél sem ga stebe, ker si bila mrtva.
Zakopal sem te v snég in s scalino narisal križ.
Rad sem te imél. Čeprav si bla grda.
|
|
Od Kobrowsky
|
dalaže zaspim, štéjem óvčje hibe...
prva óvca nima nóg,
druga ófca nima rók,
trétja óvca nima glave,
peta nepo znaza bave.
|
Beri dalje...
|
|
Od Kobrowsky
|
Spim v prazmem tipiju.
Poleg mene tri nage babe žrejo mesó.
Mesó je pasje. Psa pa zébe.
Z žeblji semse podpisal na okó.
Zdaj bóm pa en jógurt.
|
|
Od Kobrowsky
|
done sjeo sedro gač.
nerkólve čnebó jisto.
kerupe ljebre spódne hlač,
šuna módno pisto.
jescem palih slikov tm,
mane kénkeu jóške,
zloben, kakor jaspa čsem,
sovsemi bleko kóške.
|
Beri dalje...
|
|