IN
iz
SREDIŠČA
svoje
BITI
sporočaš
RADOST

Pogrešam te! Zelo!
Srebrna mesečina me vabi...
le roke razprem
in že me ugrabi.
V njenem objemu
potujem zdaj
k tebi.

tiho pesem pojem zanj
ki objel me je v dlan
posul s poljubi ranjene peruti
dal dih obljubi, da je poletela v jati

Vse bi dal
za tvoj dotik,
topel in blag.
Za skupno pot,
da sem tvoja senca,
da ostanem ob tebi,
za vse čase.

Tema...
Ciprese...
Spomin na pokojne someščane,
ljudje pred masivnimi vrati,
Orestova fanta solidarno celita rane,
nekdo je moral zaspati.

Leti, leti beli golob,
lovi ga lovec,
oborožen do zob.

Tik ob obrazu, na licu dotik
Kot da bi topla dlan zadrhtela...
V sanje zazrt, v preteklost ujet
Je želja po tebi tiho vzplamtela.

mehka zimska noč v sen je legla
hiše in dvorišča skriva tiha megla

neskončen up je bil moj drugi lik
zdaj vas vse prekašam z bedo
topel vetrič se spreminja v krik
žarek s prošnjo se lovi v besedo

ujeta sem v dih ženskega imena
v sivem svetu, ki ne pozna objema
pajek vztrajno me zapreda v votlino
soncu ob večerih podarim krvavo slino

plevel razraste z leti se ob reki
v spominu  trav  pa šum  ostane
korenina vrbe je stražar prekleti
ognjem brani, da se panj vname

V dišeče sanje sem položil svojo dlan.
Koprenaste oblake na obzorju konca.
Le čas hiti skoz prostor in življenje.
Korake meri mi brez zvezd in sonca.

v najinih žilah se išče vesolje
v plesu pohote zakuriva ognje
Luna v mraku in Sonce ob zori
reka dneva ju loči z bregovi

V mojem srcu si zaspal
kot angel na postelji ljubezni
si si postlal
v mehko svilo odet
topel kot je tvoj pogled.

Vdihnem ti poljub z ustnic
v srce ga položim spat
vonj s kože ti ukradem
vtisnem ga v svojo dlan
tvoj nasmeh v sebi nosim
kot zdravilo za slab dan.

Ne glej oči, ki so lagale,
vidiš vse te kazni in penale,
za odtenek neke budale,
jaz nisem razumel vse tiste odvode in integrale...

Ujeta  sva v okove najinih obljub.
In nate mislim, ko se dan rodi
in mislim nate ko se zvečeri,
ko v hrepenenju pošljem ti poljub...

Poln nemira sanjam svoje sanje.
Gledam te v oči.
Nič ne reci. Naj trenutek traja.
Naj vonj
Po tebi v jutru me zbudi.

Pospremi na najino me  pogorišče
Vsaj tokrat in zadnjič, obljubim ti.
Za nama ostalo ni niti prgišče
Ne sanj, ne resnice, ne večnosti.