Nehala sem ga gledati.
Tokrat zares.
Ne bom več iskala smisla v njegovih očeh
in ljubezni v njegovi postelji.
Ne, ne bom več.

Jokam...slišiš? Ne?
Nekje globoko v sebi...
Še zmeraj ne?
Potrudi se!
Hočem, da slišiš.
Hočem, da slišiš moj jok,
moje ihtenje..
ki je namenjeno tebi in zaradi tebe.

Takrat, ko bom lahko brez slabe vesti
ostala v svojem svetu, ki me osrečuje...
Res, šele takrat, ko ne bom več imela želje,
da me kdo vedno globlje prizadane,
to je zadnje čase edino kar čutim,
v tistem svetu, kjer me zvezde ne marajo.
Zato sem tu izbrisala zvezde z radirko

Spomini..
Povsod, kamor pogledam..
Včasih me res vse spominja nate..
Nate, ki nekoč si bil mi vse.. in zdaj le senca,..
ki se prikaže, ko še tisti nežni žarek sonca
v mojem življenju zaide.. 
Ne obžalujem, da sem te ljubila.

Prelet nekoga,
Kliče k sebi,
Tvori jasno mnenje,
Boječ se stiska v kot.

Vem da si zame vse
To veš.
Vem da sem zate vse
To veš.
Vem kaj naju loči
To veš tudi ti.
To so najini sovražniki.

MENTOR ANIMUS
ŽIV BOG TI NE PRIDE
DO MRTVEGA
V TEJ MAKSIMALNI
MAJHNOSTI

POEZIJA
PITIJSKA PITA

Ptic let,
nebeško čaščenje,
nesrečnikov dar,
moje trpljenje.

Napaka je bila, da sem te spoznala,
Napaka je bila da sem te ljubila,
Napaka je bila da sem te izgubila
Napaka je bila da sem te pogubila
In nato še "ubila".

Ravnam slabo,
Ravnam dobro,
Ravnam po svoji volji,
Ravnam nepremišljeno,
Ravnam zadovoljivo,
Ravnam človeško,
Sem samo človek.

Kako naj se te dotaknejo moje roke,
da boš vedela, da te imam rad?
Kako naj spregovore moja usta,
da boš vedela, da si mi vse?

In kje je končna misel naših misli?
Zakaj rojevamo se vsi?
Vsak v sebi nosi odločitev,
kakšno bogastvo nabrati si.

Tam v mestecu malem stojiš,
prej kot objekt
bojišče nevidnih pasti se mi zdiš,
katerih zanka
okoli vratu prisotnih se zajeda.

V globočinah človešlih
nahajaš se ti;
poznana kot kaplja,
ki krpa duha.

Polzi življenje nam vsem skozi prste
čas nevzdržno hitro vse duši
udarci srca zvonijo v ušesih
dan za dnem ta misel vse greni.

Sedim na skali in
zrem v modro gladino.
Sonce pripeka
In galebi letajo.

Zaspiva v morski travi
v plitvini modrih misli preminulih mislecev
božajoče bova dihala
gladila gladino neba
gradila mostove miže
in podirala ognje strelam

Ta dan bil je drugačen.Zrem v nebo,
Ne vem kaj delam,
Tavam po neznanem,
Delam neznano,
Hodim po svoje,
Blodim čudne stvari.