Brezkrvni na gori poje.
Mavrica. Bog.
Duša bleščeče črne ptice
leti čez dolino sence
vzdihujoča.

V mračni jami na peščeni gori,
duhovi prednikov zbrani v krogu.

Pogled jelena v nebo (večerno, skoraj mračno)
preden ustavi se na robu gozda pod oblaki;
fosfornih oči zamijavka maček ob ognjišču
in čebele v rojih zapustijo grmičevje.

Z roko v roki hitiva veter in jaz.
V podobah jesenskih nekje tvoj obraz.
Gole so veje in polja požeta.
Končana je pot in nova pričeta.

Polnoč se bliža.
Udarja že zvon v zvoniku vrh gore.
Marija spi: Žarijo komaj zvezde le
in v mojo noč bo prikipela zarja.

Sprehodi se po poteh,
po poteh moje duše,
med osamljenimi brezami
in prezrtimi kostanji.

Nièesar veè med mano ni in tabo.
Porušila sva vse, kar sva zgradila,
mostove vse, ki jih je sila ljubezni
nekoè med naju polo¾ila.

V posmehu pomladnega dne
in pričakovanju, ki ga ni
stopam skozi galerijo obrazov.

Duša od sanj otopela,
v srčni rani pijano še spim.

Vsej bolečini vdani navkljub
že od davno bedim.

Premnogi skeleči kontrasti...
razbijajo um.

v temno noc
zavija se moje srce
moja dusa je prazna
caka na sonce
caka na te
ljubezen moja sonce moje

Ne išči me več na starih poteh
ne išči na stezah jesenskega listja
ne išči me v jutrih, ko maj razcveti se
in ne med nitmi poletne nevihte.
Ne išči me več v razprtih dlaneh
ne išči v nekdanjih iskrenih objemih.
Ne išči v poljubih pozabljenih dni

po tisočih dnevih
brez trohice slabe vesti
začenjam
misliti na sanje
brez konca povedane
v meglenem popoldnevu
nekega decembra

po stopnicah
belih v jutranjem blesku
z zabrisanimi robovi
v neskončnih iskanjih
z bosimi nogami
v negiben čas
tekoč med prsti

za čisto malo ljubezni
prosila je
sključenih ramen
na belo mesečino
narisala svoj svet
na nebo pripet

z namenom zvezde
preimenovat
v tihe spovednice
odšla je črna ptica
star brevir
brat

je tu nova igra.
iskanje novih odtenkov.
pot malo mimo.
gnev odmevov.
neizpovedano.

beseda v zraku
stopljena v mehko temo
na koncu pečine
mrko zarisane
v nebo

na dnu pekla je droben kamenček.
drugačen od drugih.
bel.
hudič ga sovraži, a se ga ne dotakne.
ne upa si.
ker bi prekršil božja pravila.
in vražji kodeks.

pridi vendar.
na najino skalo -
gledala bova nevihto.
plala bo zgoraj
in tu.
plesala bova v ritmu
topota kopit.