to življenje ni življenje, ki ga hočem
ni življenje, ki ga hočem živeti

vse to je le splet, par prebliskov zlepljenih skupaj
vse to je le kletka iz katere ni izhoda

mračna in temačna je ta kletka v kateri živim
svoj najhujši sovražnik sem...

V mesečini ujetih trenutkov,podal si mi dlan.
Spokojni dotik tvojih prstov po licu moje sence je razblinil žalost.
S pogledom si mi zarisal obzorje, nedosegljivo, a večno v objemu tvojih rok
z obljubo, da boš takrat... iz mojih težkih dnevov brisal pajčevino,
da boš kakor kamen ti trden in trpežen kadar se bom zlomila,
da  podpreš  moja ramena z svojo duševno močjo,...A VEDNO IN ZMERAJ...

vlak v Perzijo
arabizirajoče preminja oljčnost,
davno preminulo ob perzifikaciji,
vnovič oživljeno
na kamnitem stolpu:
da jo lahko do kosti izkljujejo
ujede.

le še dež le še dež
nad najinimi polji

polna strasti
kopljeva

le še dež

Zakaj se ljudje vzdigujejo?
Zakaj se vedno le upirajo?
Mar po uporu so svobodni?
Kaj je svoboda?

Noč je zrla v naju
z modrimi zenicami
Zaprla sva vrata zraku
Ugasnila luči

Premalo potemnel,
v solariju Pri teti Depri.
Vsake tolko ga obiščem.
Tam v temi ležim
in se cvrem v želji.

Modrice spremenile
so se v bodice.
Naluknjana duša,
počasi prazni se.
Kotaljenja ni,
mah ustavil je srce.

Danes svet,
napolnjen z odpadki,
kot riba v odplaki.
Upanje življenja?
Jutri smet.

leto dni zdaj mineva
od popoldneva
ko videla sva se midva
prvič . . .
. . . zadnjič.

Občutek samote?
Občutek lepote!
Redka prikazen,
moja bojazen!

Sili mi oko v širni svet.
V neskončni sivini za roke pripet
bežim človeški milini.

Ma se te spomnim v tisti zeljeni oblejki
in kape pod kjero si skril svuj nasmeh.
Si me spod čjela taku rejsnu pogljdou...
Ma kaku nej pozabim? Sej tu bi biu grijeh!

Bila sem že na dnu in tja ne želim se več vrniti.
Tam piha mrzel veter in ni tople svetlobe.
Tam prevladuje pusta, brezizrazna sivina.  
Tam duša otrpne v jeklenem oklepu.                 
Prišel si ti.

Podaj mi roko in poženi se
z mano v neznane globine.
Viharji se bodo uklonili
najini močni volji.

Kam zreš to jutro preko morja... daleč,
ko se tvoje srce odeva v peno valov?
Kam zreš prek divje gladine v orient;
tvoje srce obuva copatke za poslednji balet.

Si kot dež,
razlivaš se po meni,
ko se obračam
po tvojih lužicah,
s katerimi polniš
žametne noči.

Sanjam o dežju.

teta in stric od izleta
v pumparicah
in gojzerjih
sredi betona zadaj bavarca.