Tiho si prišla,
brez velikih besed,
brez obljub...
Nič mi nisi dala
razen tega,
za kar sem se potrudila sama.

Ne smem obmirovati,
se utruditi
in se v podvigih
narcisoidno občudovati.
Ne smem izpljuniti vsega, kar ni moje,

Noćas sam se odlučio promjeniti
sazvati sastanak u glavi
saslušati ponuđena mišljenja
izabrati novog predsjednika
Nekoga tko će svima odgovarati,
tko ce biti odlučan
hrabar

sama v svoje jutro
sama mimo glav
tam nekoč je stala lipa
zdaj stoji le črna pentlja

V afektu večnosti se zdi vse tako popolno.
Pred očmi se mi odvija tiha slika golote.
Akti plešejo po počasnem ritmu in
njihovi gibi so tako mehki, da jih zazna le zrak.

Čutim, kako počasi izginja občutek,
ki ga vzbujaš v meni.
In ne vem zakaj, ampak strah me je,
da bom zdaj izgubila najlepše sanje.

proseči ocenjevalci sejmov
se vpisujejo na dah
sablja sreče
jih narazen vleče
pod stopala običajnih dni
pod samotno liriko čistoče
pod ksenofobe, rokovske trajekte
v ordinacije pšeničnih morij

Šla je s svojim zalim dečkom
v kitajsko restavracijo.
Sedel je nasproti nje
in ji naročil pizzo.
Tiho jo skrivaj
z nasmeškom opazuje,

Vsaj z eno samo kretnjo
naj nakažem,
da zmorem tudi jaz
napraviti današnji dan
vsaj za spoznanje

Jemal si sapo,
v lahki poletni obleki,
ko si žgoč od poljubov morja,
prisegal na zvezde in daljne vetrove.
S krvjo si risal med nebom in zemljo.
Tvoj prstan,
ranjen od tvoje kože-

Iz ust ji letijo zlate čebele,
odeta je v rdečezlati škrlat,
razpira oči, vse sijoče, vesele,
še lepša je, kot je bila takrat...

Vsak dan živeti v otročji zmoti.
Vsako koč sanjati iste sanje, ki nimajo smisla.
Težka realnost, ki je kot blisk padla na moj um.
Zavedanje, da nisem več kot naivnež, je zdaj jasno.

Bilo me je strah,
ko sva stala na pečini.
Nisem si upala pogledati dol.
»Držim te« si mi rekel.
Zaupala sem ti in doprla oči.
Bilo je tako lepo.

Si pesnik? Si poet?
Si drzneš smeti?
Si uokvirjaš minevanje in kapljaš v slast?
Si sploh še Človek ali zgolj senca strohnelega obupa?

Utopil si mojo dušo s svojimi medlimi in otožnimi očmi in
nato si utopil še svojo.
Jokal si skupaj z mano in večernimi lučmi in
zavijal v luno.