Od modro poletje
|
Zaljubljena v najlepši čas,
ki se mu preprosto reče ZDAJ,
utripam pospešeno,
zakaj mudi se mi,
ko želim imeti,
kar se mi lahko da
in ko želim hoteti
tisoče želja.
|
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Zjutraj te pogrešam, čeprav ne vem kakšna so jutra s teboj, pogrešam te ponoči, čeprav tudi tega ne vem kakšne so noči s teboj, pa ne pogrešam iz navade |
Beri dalje...
|
|
Od modro poletje
|
Zadnjikrat je,
dobro se zavedam,
znova spet kot prej ti vse spregledam.
Nočem več hoteti
se nazaj ozirati,
|
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Ko vstopiš v moj svet, se tišina zaceli, si neslišen in neviden, pa vendar prisoten v vsej moji biti, z ljubezijo me opajaš neslišno in nevidno, |
Beri dalje...
|
|
Od modro poletje
|
Ne bom si nadela drugega imena
samo zato, ker je včasih nevarno
če nosiš srce na dlani
sploh če si iz takega testa,
da ti tako ali tako lahko vse
že iz obraza preberejo.
|
Beri dalje...
|
|
Od modro poletje
|
Igram tvojo igro,
čeprav je nikdar
nisem marala.
Sedaj se namreč igrava,
da se nikdar nisva poznala.
|
Beri dalje...
|
|
Od Turi
|
Žametno modro morje motri mornarja s kapljami slanimi od koprenaste megle.
S solzami svilnatimi tone k biserom.
S sanjami se spaja v veter in trosi bajke.
|
Beri dalje...
|
|
|
Od modro poletje
|
Čakala sem ga
neradostno,
otepala sem se
srečanja z njim,
bala sem se
trenutka,
ko si bova zrla
iz oči v oči...
|
Beri dalje...
|
|
Od modro poletje
|
Drobni dogodki, med njimi jaz. Neznatne geste in dobro poznane besede. Tako sprehajam se skoz` dneve in nabiram travne bilke. Vsa umirjenost v meni se prelije v bežeči čas, logično razporejeni so dogodki, z njimi jaz. |
Beri dalje...
|
|
Od modro poletje
|
Par besed z nabito vsebino bodi moje sporočilo kadarkoli se primeri, da začutim nujnost nekaj spregovoriti. |
Beri dalje...
|
|
Od modro poletje
|
Vprašala sem te, kako si kaj, isto si me vprašal ti nazaj. Najina snidenja so vedno taka. Dobro poznane, vnaprej predvidljive besedne zveze. Izvirnost tiči samo v intonaciji. |
Beri dalje...
|
|
Od Turi
|
Bazen je poln usedlin.
Jesensko obarvano listje na gladini lebdi počasneje.
Burja šumi skozi nesmisel.
Na Krasu sonce liže mladenkino razgreto lice.
Izdihnem.
|
Beri dalje...
|
|
Od Ita
|
Prisotnost tvoja Na nek način ubija Vso mojo domišljijo... Potisne me na tla... In na kolena, da |
Beri dalje...
|
|
Od bladerunner
|
Nemo zloži svoje sanje. Lutko zloži. Cvet rdeč. Potlej kletev dvigne nanje, s črnim kamnom ris plamteč.
|
Beri dalje...
|
|
Od bladerunner
|
Včasih gib upogne veje. Včasih se zaziba hrast. Zvezdna roža se le smeje. Lutka nosi bel obraz.
|
Beri dalje...
|
|
Od Turi
|
Astrodisko je pripet zunaj konvencij. In je umetnost. Berem te stihe in slutim energijo. Berem te stihe in minevam. Minevam in limitiram k resnici. |
Beri dalje...
|
|
|
Od premo123
|
Kdo vedel bi...?
|
Beri dalje...
|
|