V amebo je pljusknilo zeleno lepilo.
In rdeč omet.
In modri sij.
In bele rjuhe.
In mavrični tram iz gabrovega lesa.
In ameba še vedno ni našla svojega kolesa.

Kamasutre je dovolj za vse.
Voda za petičneže in pristna sreča skromnih.
Vrednote se topijo.
Vosek je že rdeč.

Brni motor, spotoma brnijo misli.
Neskončno tavanje po niču je zamudno.
Rumena tabla se šopiri brez razloga.
Poti taleče se v broneni kotanji.
Naposled konec. 
Ovinek proti jugu odškrne košček ravnine.

Vdihnem zrak opoja, ki je v zraku
in se dotaknem svoda:
Kako lepo je, kadar sonce
v očeh ti pušča sled.

Glej pluje bela barka
počas' kot hodi starka,
po modrem morju pluje,
po morju, ki je tuje.

Ptice odletijo.
Daleč,
daleč pred tabo so.
Ko obzorje napolnjuje plast nevidnih flamingov,
šepet
srca v uho-
daleč so trave prejšnjih dni,

Usklajena,
Preveč prekleto usklajena.
Harmonija.
Po petdesetih letih še vedno vonj nečesa izginulega,
V hipu osamljenega,
Vzvalovanega
V gostilni.

Moja lirika je bolj epska od vaše dramatike.
Ker se rad napajam s paradoksi.

Obljubil si-
s coltom,
da bo peklo manj,
kot si pekel ti.
Ko si me uspaval z nežnimi napevi svojih skladb,
ko sem imela vse najmehkejše, najmehkejše.
Prosim te za zadnjo,

Izgon in kazen
Nisva na tej strani zakona
Mala, srce, ljubezen, pusti te osladnosti!!!!!!!!!!
Na bruhanje me silijo
Želim ti le srečo. Nič manj.
Samanala Kanda,
Zgodba o grehu in kesanju
Zgodba o naju

Človek sem in vem le to,
da sem dosti kompliciran.
Ne razumem se dovolj,
da bi upravljal se kot stroj.

Dandanes je težko najdi smisel življenja,
nihče več ne upošteva mojega mnenja,
po ulici samotni korakam…
pod sojem luči čakam…
ampak kaj? morda boljšo usodo?
Saj ni pomembno, mene ljudje vedno fukali bodo.
ne vem zakaj, ne vem kako,
ampak čutim da s teboj drugače bo.
Sedaj ulice niso več samotne in moj korak ni osamljen.
Ob tebi stopam kot omamljen.

Svoj dolg odplačuje vsak dan,
vsak tren jo spominja nanj,
na trenutek ko si rekla je Briga me,
in znova vdala v usodo se.

When river passes by,
my heart longs for hug and understanding.
For accepting who I am
and not where I come from.
For it is I who truly knows
what love is.

Vijolična je zbledela,
moj svet obdaja siva,
odel sem se v črno,
spoštujte moje
žalovanje.
Za dan ali dva,
drama gor ali dol,
naj bo tako,
ker si zaslužim.
Počitka.

Želim si morje,
sonca in par golih joškov,
ananas,
piščančjo obaro
ter usrance, te namreč rad tepem.

Kar naenkrat sprožila se je,
nenehno tolkla po pregretem soncu
in žameten se senzor ni uspel privaditi.

Brala sem pismo, ne vem kaj je pisalo,
ker takoj ko sem ga prebrala, sem zaspala.
Sanjala sem, da sem ptica,ki leti,
moje srce ljubezni si želi.