Od tevz
|
Ko zaide sonce in vstane noč
šumenje v ušesih bo preglasilo
sleherno besedo
Nikoli presežena harmonija udobja
bo za večno odstavljena
kakor načelo ugodja
|
Beri dalje...
|
|
Od tevz
|
so sladke sanje žakelj za čez glavo veter v laseh. so sive sence praznih dejanj. |
Beri dalje...
|
|
Od tevz
|
Sladko polje - senca otroštva počiva na mojih ramenih in nemo zre predse V daljavi odmev brezbrižnih korakov Visoko nad oblaki |
Beri dalje...
|
|
Od tevz
|
Višina mojih pričakovanj ne prenese mrzlega zraka veter južni zlobni, ostanki bolecin Sanjska cesta skozi mesto pogled s hriba proti tlom sta me spomnila na nežno gesto - ljubi dom! Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|
|
|
Od Carpensky
|
Obešen na vrvici, spleteni iz pričakovanj, in zavozljani z besedo pripravljeno na laž, je visel tam v mali sivi sobi, okrašeni le s križom in devico. Niha v mehkih gibih sem ter tja, kot, da dirigira mladim vrabcem ki vreščijo pod oknom... |
|
Od Yggradsil
|
Zidovi so bili morda iz marmorja. Žar ognja prednikov je obseval celotno poslopje ter risal neštete simbole na mrzel kamen. Ankh. Bo sonce izžgalo rane bolehnemu? |
Beri dalje...
|
|
|
Od Yggradsil
|
Tihi kiti luninih morij v srebrnih valovih neznanih obal. Brezkrvni na gori poje. Mavrica. Bog. |
Beri dalje...
|
|
Od LORELLIA
|
Sladek začetek pod miljami časa... in prvi občutek - spet ljubim... nekdo spet prinaša zajčke s klobuka, in vrtnice v pisanih pentljah in sladke privide noči in dolge trakove, in lica spletena v gnezda iz smeha, nekdo, spet prinaša... |
Beri dalje...
|
|
Od Lijana
|
Tistega dne, ko sem odšla nisem videla sonca več; a prišel si ti mi roko dal in v temi mi luč prižgal. |
Beri dalje...
|
|
Od Matjaž
|
Ko sonce zaide, utone v noč, zapre se nebeško oko. Zabriše z oblakov se rožnata sled, vrata noči se odpro. |
Beri dalje...
|
|
Od inčika
|
Večno bova klateža, večno begunca. Daj, nauči me leteti. Mimo hočem leteti, mimo vrtajočih zračnih strojev v aorto. |
Beri dalje...
|
|
Od Ita
|
Zahvalna Je čas, ko je lahko ljubiti Tebe, Ki si dal svoje življenje za vse nas. Je čas, ko je lahko videti Tebe v vsakem izmed nas. Je čas, ko pa to ni lahko. In za tak čas se Ti zahvaljujem da si ob meni v katerikoli podobi že, |
Beri dalje...
|
|
Od Ita
|
Ujeta, zapletena Za maskami vsakdanjosti Na nitkah obvisim... Vem kam želim, A vsak premik... potegne Me drugam... V opomin, |
Beri dalje...
|
|
Od Julči
|
Prekleto dobro vem, da to kar si želim se ne bo zgodilo niti v tisoč letih. |
Beri dalje...
|
|
Od Turi
|
Srce bije kot v omako padel čuft, neizprosno, brez besed, trgajo se misli. Srce nosi bit v večnosti zastrt, bolesten je izraz, trepeče kot smeh apriori nazaj. |
Beri dalje...
|
|
Od Biba
|
razpočenjati strahove je moj cilj. zavrtati v to praznino, ji dati ime. daj mi sredstvo, človek na drugi strani. pokaži, kako se razlikuješ od živali.
|
Beri dalje...
|
|
Od Biba
|
škatla se odpira, ker se jaz odpiram. obrazi nosijo iskrene nasmehe, ker jim v lase pripenjam rože. s travnika, od koder se znova in znova vračam v vas. moji koraki so lahko lahkotni - recept je preprost: gledati moram z drevesi. |
Beri dalje...
|
|