Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Kako zahtevati od dneva več in ne izgubiti tisto malo? Kako gre dajanje in jemanje skupaj, če so razmerja že od nekdaj dodeljena? Kdor ima več, da več... Kdor ima manj, da manj... ker enim se še hoditi ne ljubi. |
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Nekateri se krasijo z naslovi, drugi menjajo obraz. Se mažejo s krvjo, privihani nosovi, nikjer lasten jaz. Ne vidijo oblakov, |
Beri dalje...
|
|
Od Tomi
|
Hodim naprej,hodim po sebi teptam se s korakom korak me ubija, ponos mi umira. Ostal sem sam kot zrno v morju nikjer ni nikogar, zapuščen v sebi potolčen v prah sem nihče in nikdo in kot tak ves drugačen. |
Beri dalje...
|
|
Od Yggradsil
|
Nahrani zemljo človek, ki človek po naključju si postal. Mar zbal si se smrti, ko prvič si oči razprl in žar ognja, ki od prvih dni gorel je v prednikov srceh, ob dvigu sonca na oltar, v sencah Horovih rogov zamrl je večno?
|
Beri dalje...
|
|
Od Darknight
|
Letenje na krilih iluzije
do žgočo slepe bolečine
sledim v svoj jok
da dobim svoje solze nazaj
izgubil sem jih vse do suhosti mojih oči.
Če bom padel v mojo predajo
se bom zbudil slep?...
|
Beri dalje...
|
|
Od Pero Poeta
|
Dlan se mi stisne, prsti začutijo pero, kri, prelevi se v tinto čutim simbijozo to. Kane kaplja na belino, tam pusti sled in ne morš verjet' kaplja na kapljo je poet.
|
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Čisto preprosto je, sonce hodi s teboj. Ne živimo v preteklosti, ne v prihodnosti, ampak v sedanjosti. Kdor se ne trudi vsak dan, sonca nikdar ne bo videl. |
Beri dalje...
|
|
Od Lijana
|
Kam ti, ki si cilj si svoj izbrisala, nenadoma v neznano spet drviš? Postoj zdaj vsaj malo, da ne izgubiš vseh sanj, ki si jih od nekdaj sanjala.
|
Beri dalje...
|
|
Od Lijana
|
Bila bi tvoj plamen sveče, ki brez besed žari, mehko svetlobo meče, da pero vidi pisati. Bila prvi bi požirek kave, ki v jutru te budi, bila bi nežen vetrič, ki ti veje med lasmi. |
Beri dalje...
|
|
Od Darknight
|
Poljubil sem tvoje sladke ustnice in okusil žalost, dotaknil sem se tvojega lepega obraza in se zaljubil. Nesmrtna ljubezen v smrtnem svetu s teboj bi bil rad za zmeroma... |
Beri dalje...
|
|
Od VILINČEK
|
Čeprav tako daleč, pa kljub vsemu čisto ob meni, potapljam se v sanje, predajam zdaj morski se peni... Ne vidim naprej... Naj poprosim bogove, sam Empirej? Da ohrani vse tisto kar čutim, toplino tisočerih odej... |
Beri dalje...
|
|
Od Lijana
|
Vojaško zelene hlače, so bile zamazane z glino. Njene roke so z milino in surovo odločnostjo ustvarjale novo podobo iz preteklosti. Na robu mizice na pol pokajena cigareta. Ob steni barake, na drugi strani mize, sedi njen prijatelj.
|
Beri dalje...
|
|
Od VILINČEK
|
Vse kar je v meni, kar nosim v očeh, je slika mojega življenja, odraz duše in srca... vsak korak, ki me vodi čez korenine, ovire, po strmih poteh, ga skušam premagovati, da ne padem s previsa na tla... |
Beri dalje...
|
|
Od Tomi
|
Občutki, občutki vi ste v meni vi ste v meni vse kar imam. Vi me učite vi me živite vi ste za mene duhovni vladar. |
Beri dalje...
|
|
Od Tomi
|
Presunjena mi misel je obstala ko gledal sem z zemeljskih višin kako se globina v krvi je kopala kako je človek – brat postal ponos nižin. |
Beri dalje...
|
|
Od VILINČEK
|
Topli pogledi, iskrive oči, ni strah me prepadov, mi burijo kri... je svetlo ozvezdje, je jasno nebo, prinašam svetlobo, da lahko zrem v temo!! |
Beri dalje...
|
|
Od Julči
|
Videla sem ga.
Spet.
Bil je sam
in ni me opazil.
|
Beri dalje...
|
|
Od Tomi
|
Srečala se v rani sta mladosti zagledala drug drugemu v oči odmaknila jih nista dolgo vsak sebi dokler se on zagledal v drugo ni. |
Beri dalje...
|
|
Od Lijana
|
Jutranja rosa ujeta v žarek sončni travno bilko pozlati. Ujemi ta trenutek zase, lep dan ti naredi. |
Beri dalje...
|
|