Od matias
|
PRIJATELJSTVO JE NAŠE LEPŠE KOT VSAKDAN, SPRAŠUJEM SE A KAJ BI MI BREZ NJEGA, PADLI V BREZNO KJER NA DNU JE ČRNO GNEZDO, TAM MRGOLI HUDIČ, KI TE ZAPELJE ZA PRAZEN NIČ. |
|
Od yellow
|
Razmišljam kako bi razumela svet brez svetlobe Kako bi se znašla sama v temi in ali bi bolj čutila slišne barve |
Beri dalje...
|
|
Od Yggradsil
|
V soju razpršenih žarkov cvetja petja rojenic v grobovih, ljubil bi te mrtva duša, v gozdovih, parkih, paviljonih, kjerkoli že. |
Beri dalje...
|
|
Od Lijana
|
Le en izmed mnogih si ujetnikov
ujet v vek ponavljanja omame.
Le besede pravih duš te zdrame,
da spomniš svojih svetlih se utrinkov.
Nihče ne bo ti dal, kar si ti si vzel,
odrinil daleč si na stran vse to,
kar dano je v življenju ti bilo,
|
Beri dalje...
|
|
Od Maxx
|
nebo je zjutraj čedno umito nočna rosa osvežila je naravo vse, kar bilo je s temo skrito pokaže zdaj podobo pravo |
Beri dalje...
|
|
Od Bianca
|
Šumijo gozdovi, dan se budi, Vse je enako, le tebe več ni. Pot, ki vodila naju je tja, Vodi še vedno in še vedno veter pihlja. Le tebe več ni... Le tebe več ni, ni te in ni, Smrt ti pogledala je v tople oči. Vse dala bi zate, menjala bi dan, Menjala bi noč, a vse je zaman. Tebe več ni... Solze se stekajo mi iz oči, Ljubezen do tebe še |
Beri dalje...
|
|
Od Jaka
|
Si kdaj poslušala tišine spev, si zapornika svobode odrešila? Kolikokrat preživela smrt, in zaspana v sanjah se zbudila? |
Beri dalje...
|
|
Od yellow
|
Ne tajiš pogleda. Ne umikam se. Dotik ne omejuje neba. Mislim, da vem. Vem, kaj misliš. Tudi ti veš. Uživava v trenutku.
|
Beri dalje...
|
|
Od Turi
|
Kaos atomov je naš krvnik, obložil nas z razumom, z zavedanjem, da nismo več pri pameti. Ali živi tisto, ki se ne zaveda? Ali živi tisto, ki ve, da ne ve? Ali človek sploh živi? |
Beri dalje...
|
|
Od Turi
|
Izklop elektrike. Ne dela TV, ne dela računalnik. Ne dela nič. Nedelja je! Izza zaprašenega se pne ostanek preteklega. Priprave za nastop. Telovadba za vsakogar. Ob nedeljah! |
Beri dalje...
|
|
Od Turi
|
Barvita frnikula v vakuumu, v vsakem trenutku napol v temi, prva violina v zboru našega osončja. Limitira k perfekciji nedostopnosti. Njena zavest odvisna od časa, časa, spremljevalca prostora.
|
Beri dalje...
|
|
Od Turi
|
Od hladnega Urana pa do žareče Betelgeze, od Kaira pa do prve zvezde, z vrvicami spletam si svoj raj. Svetlobi se vselej preveč mudi Večna zmagovalka kozmičnega maratona. Večna krivka za sence. |
Beri dalje...
|
|
Od Turi
|
Govori se, da ga ni dobro desakralizirati. Govori se tudi, da je absoluten. Govori se celo,...Skratka govori se. Bog je osrednja tarča rumenih časopisov. Ker je najmanj otipljiv. Ker se mota nekje okrog in nas motri.
|
Beri dalje...
|
|
Od sbls
|
kolikokrat sem že pogledal na uro vsako sekundo posebej prištel koliko časa je že minilo koliko je preminulih želeli so biti z nami kolikokrat naj ti povem |
Beri dalje...
|
|
Od sbls
|
kapilare pokajo notranje krvavim kdo bi vedel kako močna je želja da izkrvavim |
Beri dalje...
|
|
Od sbls
|
čutim tvoj pot čutim tvoj zadah čutim tvoje telo čutim tvoje drhtenje |
Beri dalje...
|
|
Od oljarica1
|
Kot samotni jezdec v preriji jezdim po samotni poti v upanju da prideš mi naproti. Vidim te na koncu te steze razširjaš svoje močne roke vabiš me v svoje naročje v galopu smeje približuješ se |
Beri dalje...
|
|
Od katjica
|
Julijski večeri Krasni ste, krasni! Mili in svobodni. Pod nebom vpeti, naslikani v neskončne brzice svežih pokošenih trat. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
sivolasi ženici v besedi kontrabasa iščeta pripoved svojega življenja
|
Beri dalje...
|
|