Sem bil, sem in bom
neskončno, prešinjajoče
življenje in ljubezen,
edini Bog vseh časov.

Neslišno, kot po prstih
se je noč prikradla.
Kraljuje kakor vila, s svileno roko.
Dotika se neslišnega.

π viski π ZDA!
Ampak Amerika ni Irska
in Ronald Reagan ter Jack Daniels
se nista nikdar povzpela na streho sveta.

Znal je zaliti moje korenine
z najsladkejšo tekočino.
Znal je negovati moja stebla,
posušene liste pobarvati zeleno.

Spokoj Mraka zaobjel temačno je meglico,
na mehanizirani ploskvi ji poiskal obupa jutra je družico. 
Kot cmok napake je odjadral z bolečo svetlobo nad kresnico,
z begavo spačenim peresom bleska očrtal obraza je matrico.

Poljub.

Senca na dlani spomina.
Starešine na strehah
in zgubana čela obzorij.
Jutro.
Smeh dneva.

Dobra moja ljubavi,
spavaš u meni tijelom
i svojim vrijednim usnama ljubiš.
Povremeno strepiš jesam li sretan s tobom
i kad srebrne latice mjesečine
zapjevaju posteljom, ti si beskonačna.

Jutro.
Sončno.
Tresoče.
Držim se za ograjo, da ne padem.
Oči se upirajo vame
in me suvajo kot puščice
v razbolelo tkivo.

Z jutrom se je sonce na pot podalo,
mi nežno pot je nakazalo,
mi ljubezen pripeljalo,
me z radosti življenja je navdalo.

Nov navdih, novo upanje.
Tako nežno, da se še nisem prebudila.
Tako omamno, polno topline, sreče.

Ljubim,
ljubiš,
ljubi,
Ljubiva,
ljubita,
ljubita,
Ljubimo,

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)Nekoč zapel si mi:
"Naj lučka gori v tvojem srcu, kadar me ni .."
Takrat že gorela je
in še gori le za tebe.
Ne poskušaj več je ugasniti.

Pusti naj gori, četudi nekoč le še za temo.

Loveče sem se opotekala…
V glavo so se zapletle pajčevine dolgega včeraj,
neskončnega v vrtincu noči.
Smrdeča uteha
je vijugala po kotičkih vesti,
kot čarovnica, ki gre zlobno skoz čas.
Razpotegnjena usta,

ne želim ugajati čredi
niti hoditi po ustaljenih poteh
moja pot je samotna
nekje na pustem nebu
potujem po lastnem tiru
in pojem svojo pesem

Ljubiti - za večno Biti.
Srce - mreža krvavih niti.
Nežnost se nima več kam skriti…
Poljublja nas Duh,
Ljubljeni smo, do zadnjega kotička svoje biti…

Žalost se utaplja v mojih očeh...
ostajam brez besed,
v ustih kovinski okus,
misli so ledene sveče.
Sem mar slepa brez oči?
Ni potrebe po govorjenju...
Vpije moje srce,

MISEL, ŽELJA, DEL TEBE,
LJUBEZEN GOREČA…… BOLEČA….
SAMO ENA ŽELJA…..
TE OB SEBI ČUTITI,
S TEBOJ SE LJUBITI,
VSE RADOSTI TEGA SVETA S TEBOJ SI DELITI.

Mama, smrt ti vačam.
V lično zavitem paketu,
priporočena pošta.
Oče, strah ti vračam.
Brez paketa.
Naravnost v srce.
Bolje kot v hrbet,mar ne?

Zbudi se, zbudi se, narod slovenski!
Zbudite se, človečki!

Oče!
ki svojim otrokom lomiš kosti.
in ljubeče stiskaš jim dlani.
Mama!
ki kolješ jih z ljubečimi očmi.