Od felicko
|
Mrak... Hm, ti in tvoje oči bleščite. Mrak... mrak je povsod. Samo midva in dva nema pogleda. Mrak... Mrak je okoli naju.
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Neva
|
Prisluškujem nevidnim mejam, izmikam se oprijemajočim pastem znotraj tujih zidov zvezanih, rok, čakam.... prideš, odideš,
|
Beri dalje...
|
|
Od oljarica1
|
Ko se zazrem v tvoje oči pozabim na vse skrbi oddahnem si ko vidim njihov lesk ki me pomirja in mi zatrjuje da je namenjen le meni iz tvojih ljubečih oči |
Beri dalje...
|
|
Od agnar
|
Že kr nekaj časa je minilo, veliko vode medtem se je prelilo odkar na tem portalu sem pesmi pisal, pa vse sorte sem v njih orisal!
Sem se potem malo klatil po spetu, sem pač kaj zanimivega iskal na internetu, |
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Mraz me razjeda,duša ledeni, kako grozen občutek se mi zdi, ko vem da si nekje ti, ki pozabil si na vse prelepe dni. Sam sebi zadosten si…. |
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
ETEROS V UTERUS ali dadada dududu - Sting iz dinastije Ming 8 7 3 2 1 DIAFRAGMA MOJA Ž1 |
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
Njemu je žaga odrezala roko in vsak prst je vzbrstel. Iz zemlje v nebo, med črne oblake. Kdo prste bi štel? Klel je kladivo, ki divje je tolklo - |
Beri dalje...
|
|
Od Tomi
|
Lahko živiš kakor hočeš prepustiš željam lasten dir pristal pa vedno boš v začetku kjer si odvrgel dušni mir. |
Beri dalje...
|
|
Od Turi
|
Otok. Otoček me smeje, da dihnem nad smisel. Val. Valček smeje mojo dušo, da splavam na površje. Biser. Biserno me opaja, da lahko ljubim. Pesem. Besnim, ker zgolj vidim slepoto. Igra. Igram prek svilnatih strun v neskončnost, oh to, to. . . |
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Sediva za mizo. Na njej kozarec, liter in drobtine… Teko spomini, kot vino v nikdar prepolni kozarec. |
Beri dalje...
|
|
Od felicko
|
Šepet davnih bogov v krošnjah dreves, eho minulih časov, nebo pa sivo, pripravlja se dež. Gozd. |
Beri dalje...
|
|
Od felicko
|
vse moje je na tem papirju živi... diha... s polnimi pljuči se smeji zaradi tebe |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Zavajam zavedno, predomišljam domišljijo, utapljam Utopijo. |
Beri dalje...
|
|
Od oljarica1
|
Dolgo v srcu sem nosila težko breme spomina premišljevala kako bi se spodobno poslovila draga prijatelja Drago in Elvira |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Cracatao ptičjih klunov izkljuva oko najmanjši logiki, psihotično prhutanje v krvi razlite egoistične bojazni plimuje z množico po Gausovih pravilih, v senci visoke cedre
|
Beri dalje...
|
|
Od Ainu
|
Večeri v vetru, objemi, poljubi, tihi prepiri kdo koga bolj ljubi, poslednji pogledi, poslednji trenutki in zadnji skupni koraki. Neizmerjena sreča... Sijočo se luno zakrijejo prvi oblaki, a sij nje ne zgine. Vse drhti, v zraku že vonj je pomladi, še vedno objeta naivno se opaja v najslajši razvadi. |
Beri dalje...
|
|
Od John Doe Robert
|
Kdo izruval je vsa ta drevesa razmetana, da zemlja z njimi je postlana. Bil orkan je, al' velikani boj so bili, da srce njeno bi si pridobili. |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Srečala sva se, ko sem ugašala razbolene sence modrih lilij, ki so se pogrezale v zemljo in me vlekle na rob, z nasmehom si napolnil prepade, zmehčal robove in me varoval kot studenec volje pod ogljenim
|
Beri dalje...
|
|