Od Mistery
|
Uboga živalca lahko ostaneš. Pripoveduj…….. nenavadno ljubke zgodbe. Sveti v temi ali v temi sveti, nima druge,ležal je tam list konjske mete. |
Beri dalje...
|
|
Od Mistery
|
Pa…………. okna, pa ………….gola telesa, raj za nove postave. Pozvoni, da vrata ti odpro in po vrsti kot singerca štepa, |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Korak se zlomi, zamah otrpne, v ustavljenem času, ptica ne pade na tla, nasmeh ostane... |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Svetlobo si razlomil na koščke in jo razmetal po neizogibni notranjosti vseh drobnih, steklenih odsevov ljubezni, izmišljenih na robu postelje in robu belih lis neba možganske skorje ovna, ki se zabije v sprenevedajoča vrata nedotaknjenih
|
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Čutim kako mi jemlješ zrak, mojo pravico, zaničuješ mojo voljo in se krohotaš z druge strani, želiš s tistimi, ki koljejo, ki lažejo zato, da si, da si lahko ti, s prezirom se hraniš in rasteš v svojo revščino navznoter,
|
Beri dalje...
|
|
Od felicko
|
Različne misli s priokusom grenkobe lebdijo v zraku, želel bi jih utopiti v močni pijači.
Ne gre!
|
Beri dalje...
|
|
Od red_rose
|
O utrujeno srce kam me tokrat vodiš ne prebudi se.
Ali ti ni dovolj bolečin ali ni v tebi dovolj ran in pečin na katere se nihče ne dvigne samo kot strela skozi tebe švigne
|
Beri dalje...
|
|
Od Baskovec
|
Visoko v stratosfero rastoča atomska goba! Skomini… In mala smrt v srcih brezsrčnih. Vizija teme v beli, slepeči luči, Brstenje novih cvetov v rajskem vrtu, Nedotaknjenem od krute božje roke, svet ujet v igro usode. Usoda vitezov je umiranje na križu. |
Beri dalje...
|
|
Od red_rose
|
Ti si žarek, ki zjutraj posije name, ti si pesem, ki napisana je zame, |
Beri dalje...
|
|
Od oljarica1
|
Na klopci pred hišo sedi na soncu si greje kosti obraz razoran od skrbi nežen smehljaj preleti ah kje so tisti davni časi ko bila je mlada, lepa ljubljena, zaljubljena |
Beri dalje...
|
|
Od oljarica1
|
Kakor ptica čudežna pod nebo bi poletela poiskala bi vse nesrečne ljudi in jim podarila veliko radosti poiskala bi vse bolne žalostne, obupane in jim podarjala novo upanje |
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Kresnik bo. Opilki srca. Sveti nekje znotraj teme. Ne bo nosil rož. Orhidej. Orhideja = modo. |
Beri dalje...
|
|
Od Tomi
|
Preprost pogled začutil sem na sebi olajšan in prebujen sem bil v njem kar vedel sem kaj misli si o meni drugače bi prezrl ta pomen. |
Beri dalje...
|
|
Od modro poletje
|
Bila je pomlad, ko imel sem te rad, od svoijih nad bil ves sem krilat. Ko tvoje oči sem ugledal takrat, v srce se naselil poreden je škrat. |
Beri dalje...
|
|
Od modro poletje
|
Pred leti zagrešila sem zločin - ti si padel mi v oči. Kot da padla sem z neba, sem se sprenevedala. Dan za dnem bežala sva vsak na svojo stran, vmes pogled, pozdrav. |
Beri dalje...
|
|
Od felicko
|
Je človek res človek? Ali je senca, ki se premika tako kot premikamo nočno svetilko... Od roba do roba, iz kota v kot. Težko je reči, izgovoriti... Lahko le sanjam?
Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev)
|
|
Od red_rose
|
Tu bil si z mano včeraj, vedno, mi šepetal in me spodbujal da naredim po tvoji volji, si vedno znova mi ponujal. |
Beri dalje...
|
|
Od red_rose
|
Kot lastovka spomladi si se vrnil k meni, zasvetil si kot luč v moji temi, kot pogrešan dež prišel si v saharo, kot elektrošok v srce, ki je zastalo. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|
|
Od Mistery
|
Hoja po tirih za osna kolesa, za mano drevored zelenih, na nebu polet oranžnega zmaja in plovba rumenih. Po dolgem se elastika razteza, pocitraj mi pesem nove nastale, v pregonu truma delitantov ostane! |
Beri dalje...
|
|