V tvojem objemu,se počutim ,kot kraljica zla,
ki krade delčke tvojega diha.
Odvzamem moči, te uničujem,
izpijem ti kri ,dušo prekrijem
Norčavo te v dvoboj zvabim,
razkrijem obraz zlobe,krik izvabim.
Spoznanje je sladko……..

V notranjost mojega duha, se je naselila žalost.
Vsa tegoba mojega življenja je kot gejzir izbruhnila na plan.

V potokih se moja žalost razliva.
V krilih utripa, se zadnjim verigam upira.

Dež...
Kot, da ni prenehal,
izpiral je še zadnje solze,
ki so z njim odtekle iz oči.

Sem moral spoznati tebe,
da bi spoznal ljubezen,
radost in žalost?
Zakaj sem s teboj doživljal
zanose in padce?

Po svoji stari navadi
ližem rane
pokrpanim dnem preteklosti

Točka zvestobe na črti sramu,
tvoja pretkanost v dobrem in zlu.
Vzameš dobroto, ponujaš prezir-
Večna razdalja, ne vojna ne mir.

Kocka je padla v reko očitka,
ugasni besede, izgubljena je bitka.
Naj izgorevajo v slapu molčanja,
najine zmote na poti iskanja

Naj sonce me nikoli več ne zbudi,
naj spanec zvest mi bo vse dni.
Tu prostora ni več zame…
Ko zaprem oči, nežna pesem v meni se budi,
vabi me tja, kjer za večno bi na vse pozabila.

Bila je ljubezen na prvi pogled,…
Dolgo čakala sem, da videla sem te spet.
Ponudila sem ti roko v pozdrav,
a ti si me le nežno objel.
Bilo je lepo, srce umirilo se je bilo,
ko je poslušalo nežen glas in gledalo prelep obraz.

Pokaži mi stezo do točke očesa,
ne grem sama bosa po steklu,
brezumno želim poželenje telesa,
ne večnih svetov kot v peklu.

Odženi cvetove demonov trpljenja,
ki s padci zamrznejo upe,

Ples senc ob polnoči me zavrti,
Me dvigne s tal in
Magija v nebo me zvabi,
Popolnoma se prepustim...
Luna osvetljuje oblake, ki se
Srebrno lesketajo in vzbujajo
Pričakovanje, da v njih so

Poti čudne me vodijo neznano.
Skozi čas hitim,
da ustvarim si svoj novi čudoviti svet,
kjer se bom valovom morja predala.

Pot svobode okoli zmajevega repa.
Lačen. Žejen. Sestradan. Pekočih oči. Izgubljen. Sam.
Za en poljub resnice ogrožen.

Grem proti nič?
Ekspozicija. Blodnja.
Dih. Noč.
Vidim. Luč.

Smeh, kot plamen pokrije bistvo.
Ne daj solz tistemu, ki te rani.
V smehu je tako mali.

Nikoli ne boš
živel iste reke,
pripovedoval mi boš
njeno zgodbo,
bom le vrba
sklonjena nad sanjami.
Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev)

Odpada s tipk ti bela slonovina
in pokrov že ob dotiku zaječi,
pod polituro skrita je prhnina
in strune glas ti več milo ne zveni.

Bil bi mi dovolj,
le en objem tvoj,
da ti povem,
"želim si, da si moj".

Pot.................

..........

.......

...

Pogrešam te,...
te iščem,
Čeprav vem,...
da te ni,
spomini ostajajo tako živi.