Posamezne pesmi
Posamezne pesmi, ki niso uvrščene v eno izmed zbirk poezije. Vsak dan nove, lepše in sveže.
|
Od felicko
|
Jočejo zvezde v bolnem sijaju, ko gledajo ljudi, kako žive, le jemljejo, nič ne dajo, vlečejo se skozi svoje prazne dni. |
Beri dalje...
|
|
Od Larcy
|
Se ti včasih ne zazdi, da so dnevi zaspani, prazni in dolgočasni ? Da je to obdobje tvojega življenja kot velika puščava' In ti si v njej kot en majhen deček, ki tava? Kdaj pomisliš, da si kot drevo jeseni, brez listov? In kot revna ulica v temi, brez svetlobnih signalov? Dobro premisli o vsem tem… Ti je postalo jasno, da je tudi ta žalost brez veze? Nasmehni se, stopi v življenje, pozabi na vse skrbi in trpljenje.
|
Beri dalje...
|
|
Od felicko
|
Že leta sedi na svojem vogalu, ve, da mu ni v ponos, od skrbi srebrni lasje, zgubano lice, sled, na žalostnem liku.
|
Beri dalje...
|
|
Od Larcy
|
V meni se dogajajo čudne reakcije Kar naprej v srcu potekajo kolonizacije, Na poti ne vidim nobene merkacije, Življenje je obarvano v stilu akcije. |
Beri dalje...
|
|
Od tjasyka
|
Ljubila bi te, še rajši pozabila, a zdaj spoznala sem, da prišel je čas, ko pomaham ti z roko, in poljubim te v slovo, ne vem kako ti naj povem, DA LJUBI TE NE SMEM. |
|
Od Larcy
|
Ko zjutraj se zbudim zaspana, Ves svet se mi zdi uganka neznana. Vem, da nisem Nikolina ta prava Taka – nasmejana. |
Beri dalje...
|
|
Od gizma
|
Morje črk tri peresa lunin mrk in zavesa.
Od divjakov mimo knjige
|
Beri dalje...
|
|
Od Larcy
|
V meni je totalna zmeda, Za njo ni dovolj je ena beseda, Svojega dejanja se prav dobro zaveda, Z nasmehom me gleda S tem mi živce razjeda Točno tako zgleda Kot, da se norčuje iz medveda. |
|
Od Ita
|
Dandanes, na vsakem koraku In vogalu, preži nad nami nekdo, Ki točno ve, zakaj imamo, Na primer vodo v kolenu. V trentku, opravi barvno psihoanalizo, In skozi kristal poveča nam hipofizo. Nasilno prijazno, potisne nas na terapevtsko mizo |
Beri dalje...
|
|
Od Larcy
|
Včasih, ob vsej tej zmešnjavi in norosti Se kdo zaleti vame in mi reče le oprosti. In sprašujem se če je le oprosti zadosti? Ali nimam dovolj kreposti? |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
dolgi pisani trakovi rastoči iz dotikov posejanih po ljubem telesu plapolajo |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Vsak dan posebej me zavržeš kot neplodno misel, vsak dan me izklopiš in zapustiš, jaz pa kot genska okvara, kamorkoli se obrneš sem tam, vtisnjena v spomin.Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |
|
Od dohtar
|
Kje si? tu te ni, cakam te, žalost obliva me. Sanjam te, mislim nate, |
Beri dalje...
|
|
Od felicko
|
Morda v tebi žari nikdar osvobojena želja in ti ruši ograje, tvojemu miru ne da miru.
|
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Že nekaj dni dežuje, nebo je globoko sivo, sem pa tja posveti nekaj sončnih žarkov, ki spominjajo na regrat, ki se mukoma prebija skozi asvalt na robu ceste, skrajna melanhonija narave, sredi poletja... še luže so jesensko hladne in ne puhtijo tako kot po silovitih nalivih, ko je dež kot
|
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
Zdaj sem in vem kako lebdeti tik nad ločjem ne da bi si zmočil nog. |
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
Topli krofi, jaz na strehi, streha v snegu rdeči, pust prihaja, pust se sveti, meni pa do pusta ni. |
Beri dalje...
|
|
Od Mistery
|
Stopajo v koloni…… eden za drugim …… Stopajo v vrsti in zrejo SMRTI v oči. Stopajo počasi, vedoč, da je zadnjič. Postavijo se pred zid…… eden, dva, tri …… ne štejem. |
Beri dalje...
|
|
Od Mistery
|
Vse te sledi. Vse te poti……je moč narave. Zakaj bi spreminjali navade? Jutranje prebujanje, objem otroka, žalost matere, ki po nečem hrepeni. |
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 7563 - 7581 od 10531 |
|