Kako bi izstopila
iz tega
vrtiljaka,
ki se nenehno vrti
od enega sklenjenega
kroga vrti
se v nove in nove dni.

Ne morem izstopiti
ne vem če ne znam
ali nočem
ne morem niti
tega narediti
da priznam
da lahkega
izhoda sama
ne poznam.

Pogled me vodi tik izza obzorja
od koder zaznati ni  dotikov teh ljudi,
le gosta masa breztelesnosti se vidi
in moč čustev čutiti je v njihovi temi.

Tam so izgubljeni vsi, ki so prehitro
prešli iz stanja trenutno vzete jim moči,
ne znajdejo se v novem labirintu,
misleč da isti so, le san jih ne zbudi.

Nimam te več...pika.
Včasih boli, a sem velika.
Le pridi spet k meni, ko te zamika.
Nisem sovražnik, ne rabiš umika.
Ljubezen razdajam, moja odlika.

Popolna sva bila, ko sva mesila testo z rokami, oblikovala hlebčke, jih spekla v pečici in hrustljave grizljala v trenutkih, ko sva ukradla kazalce na uri zvonika in za najine grizljaje ustavila promet na obvoznici. Smejala sva se, ko sva se gledala v ogledalu in rekla, kako sva si podobna, le zakaj nisva brat in sestra, ampak ljubimca?

je močna, je varna...
Ljubila te bo
ne glede na vse...
Ko te vzame
za svojega,
se bori zate
in s tabo
do zadnjega...

Rada sva se imela.
Jaz sem rada imela tebe,
ti pa sebe...

@, @, @.
Afne!
Milijarda ljudi piše:
@, @ in le @.
Milijarda ljudi ne bere.
@, @ in afne.
To, da je afnanje,
kar pišem,
so mi rekle afne.
AFNE!

Opustite upanje,
ki se rojevate.
Obupani psi obešajo table.
Pozor, hud laastnik!
Pozor, hud apetit!
Opustite upanje,
ki se rojevate.

Avtomobili, hiše, denar,
letališča, vlaki,
elektronika in
milijon naprav.
Znanost, umetnost,
medčloveški odnosi,
pogum, razum in
dostojanstvo človeka.
Vse smo požrli
skupaj s perspektivo
življenja.

Pol sveta je lačnega!
Pol pa nenasitljivega!

Ko si spala
sem se vbrizgal ti v žilo.
Ko si se prebujala
sem se želel vsidrati ti v srce.
A tvoj PFO me je vstrajno vlekel
le iz desnega v levi atrij.

Ko si spala
sem se vbrizgal ti v žilo.
Ko si se zbudila
zadela te je kap.
Tujek v tvoji krvi
sprožil nastajanje je strdka.

Kako strašná
lepota je človeka.
Na prvo žogico
bi skorajda ga vzljubil.

an = a1 × k^n-1
a1 = 1
k = 2

V vlepusshrnhčpvo
ljhu fkrjblnrutge
vsce dhmupuuojfr
ejaeglrnžtolfdho.

8,314 J/K mol
1,6021892 * 10^-19 As
b-a/n+1
1,380662 * 10^-23 J/K
4a cm

an+1/an
(b^2)-4ac
2Πr cm
!

Ko tiho objeta leživa,
veva, da oba ljubiva
nekoga, ki naju ne ljubi...

Pravijo, da od ljubezni boli srce.
A v resnici bolijo le lasje,
ko se iz blodenj zbujam, osamljen,
v prazna jesenska jutra.

Preveč retardiranih otrok
se med igro, ponesreči, ustreli v glavo.
Ker retardirani otroci ne znajo
šolske snovi na pamet
in ne poslušajo avtoritet
brez ugovorov.

Preveč retardiranih otrok
po kosilu, ponesreči, obvisi na štriku.
Ker retardirani otroci ne razumejo,
da so na svetu dogme
in se ne grebejo
za visoke položaje v družbi.

Kakšen je pesnik brez muze?
Kakšen je moški brez brk?
Kakšen je človek brez duše?
Kakšno neumno vprašanje...

Zmačkan sem se zbudil,
premražen na hrastovih tleh,
iz sanj o prečudoviti obleki,
ki visi čez tvoje majhne prsi.
Raje bi bil mrtev, kakor pa
povedal to pesem,
s katero sem izgubil
tvoje spoštovanje.
A vedno si govorila,
da stvati stojijo, zato da padejo.
Sladka je jesen
in pustila sva da pade.
Se vidiva, ko sonce naslednjič
zaide na vzhodu...

Kakšna je jesen
v New Yorku?
Je nostalgična
kot tu?
Pogrešam tvojo dlan
na svoji rami,
tvoje plesne čevlje
na lesenih tleh.
Lepa si bila
ko si naga stala
sredi odra.
Stvari so začete
da jih končamo.
Kakšna je jesen
v New Yorku?
Si nostalgična?