Posamezne pesmi
Posamezne pesmi, ki niso uvrščene v eno izmed zbirk poezije. Vsak dan nove, lepše in sveže.
|
Od Amadeus
|
Oh. Spet vstajenje padlega krivoverca, ki je nasilno pregrizel, oskrunil, zanikal zarjavele verige in okovje utesnjenega idealnega sveta. |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Mraz čutim. Počasi in predirno mi sega pod kožo |
Beri dalje...
|
|
Od Kvazimodo
|
Si v kriku ali tišini, na gostiji ali sedmini, si v srcu ali kamnu, si uganka ali rešitev, |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Resje misli prerašča srebrna cipresa ob robniku spominov hladnega kamna. Stebri so moji. Zato ne bom nikoli spraševala ali sem in nikoli potrebovala nekoga namesto sebe. A me vseeno šibkost razjeda. Toliko bolečine |
Beri dalje...
|
|
Od felicko
|
Dolgo, zelo dolgo sem te iskal, sreča, kje bila si skrita ? Končno sem našel te, v dotiku, nasmehu, v njenih očeh.
|
Beri dalje...
|
|
Od Odštekana
|
Dviga se iz puščave njegov glas: uničil sem življenje! Brez živeža, brez oblek. Gol ležim na vročem pesku. Daj! Reši me od tod! Ta votla igla, ta presneti strup. Igra, igra, igra. |
Beri dalje...
|
|
Od Ita
|
Tvoj glas, v sekundi Ukrade mi zavest Ustvari fantazije... Preko meja izbir Odpira me za vse Zveneče melodije In, če pogumna sem |
Beri dalje...
|
|
Od Ita
|
V svetu senc, Pogum se Prestraši Velikodušnost postane Sebična. Moč se skrha do Ranljivosti. Dejavnost pase Lenobo. Pamet se v Trapo zaljubi V temi se ničesar ne opazi... V svetlobi pa se izrazi |
Beri dalje...
|
|
Od Ita
|
Gledam levo, gledam desno, Vse je prav zares groteskno Slika hitro se premika, Roki vztrajno se krivita, Nogi trdi sta in težki, Neuporabni kot priveski. Vsak dan pa se svet spreminja , |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Prepredajo me žile črnih misli, ovijajo in zvijajo moje telo, na nohtu noge mi poganja lokvanj, izpraznjene oči še iščejo nebo.
|
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Ko z ljubeznijo vrata za sabo zapiraš, ostanejo vedno malo priprta, srečo si slutil skoraj na dlani, a je ostala zavrta. Življenju navzven se skušaš odpreti, a čas ni nič boljši kot lani, čisto na novo poskušaš živeti, |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Ščurki imetja, prevara stoletja, opaži so v lesu, golota v telesu, molk, ki odzvanja ostanek dejanja, tik pod gladino
|
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Zakaj besedo začutiš na koncu jezika, solze so slane, izkunje pa grenke, zakaj te barva besede zamika, neveste so bele,čarovnice črne, zakaj so besede tako nepopolne, ljubezni so nore, noči pa prekratke zakaj tako malo besed se izpolne: poljubi me neno, besede presladke?
|
|
Od Neva
|
Blodilo ločeno od samote, pesem izrezana iz lepote, pamet blesteče novospevna, koala zalepljeno neodmevna. |
|
Od felicko
|
Človek išče pot, ne najde je. Zakaj hodi sam? Je nor?
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
trkam na zavest obrnem se vase hišna številka 25 to pa ne bo držalo potrkam na okno |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
utopim predvežje uma v trenutek takojšnjega brezuma čakam |
Beri dalje...
|
|
Od Biba
|
Meniška soba je premajhen dar. Prostor nad oltarjem na Montserratu je veliko več.
|
Beri dalje...
|
|
Od felicko
|
Čas beži, vedno hitreje, se kotali, tažko se je spopasti z njim. Ljudje prihajajo in odhajajo, jaz pa sam, nikomur ne govorim imena.
|
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 7924 - 7942 od 10531 |
|