Od Neva
|
Bila bi žarek v tvoji roki, v meni bleščal bi še prah, bila bi sreča v tvojih mislih, ob meni bi pozabil strah. bila bi školjka poleg slike, v meni slišal morje bi in pel, |
Beri dalje...
|
|
Od Neva
|
Pobožaj me z nežno mislijo, poljubi z dišečimi sanjami, naj trepetam v sopari tvojega vznemirjenja, naj se mavrično prelivam v tvoji sreči, zavij me v svoje pesmi, naj se ne izgubim brez melodije, v tvoji nedorečenosti. |
|
Od Neva
|
Ljubil je s kotički svojega nasmeha, v očeh iskril svetlobe tuj odsev, iskal v sebi je in drugih, objem njegov je hrepenel.
|
Beri dalje...
|
|
Od *Roberto*
|
Lahko berem tvoje misli, ko v nov dan z tabo se zbudim, že spet občutim tople visli in čutim vonj tvojih oblin.
|
Beri dalje...
|
|
Od Kriv2013
|
Množica duš sanjari v prazno, le pristne ljubezni hlepeče ... A ti pritakaš se vame predano, Ljubezen v objemu noči žuboreče. |
Beri dalje...
|
|
Od Alenka
|
Po Burji diši. Peneče se morje V bregove zaganja. Skale premika, drobovje razkriva. |
Beri dalje...
|
|
Od Alenka
|
Tako rada bi bila ženska, vsaj tisti trenutek, ko Tvoji prsti objamejo moja zapestja. |
Beri dalje...
|
|
Od Biba
|
Proti reki sledim stopalcem (kako je škratek premagal belino?) za mano ostajajo le še kiklopi (zakaj so zako drugačni?) in me vračajo na Zemljo.
|
Beri dalje...
|
|
Od Marlene
|
Danes je poseben dan Sonce nima tople luči Zrak ni opojno svež Ni dan kot vsak |
Beri dalje...
|
|
Od Daimon
|
Svet med stiski rok in bliski sok pogledov bolečine na sedlih ironije vonj prelivanj |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Obstal je ob pogledu na obotavljanje dežja in mrak spremenil v dan. In obstal. Ponovno.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Kako neumno. V odsevu senc babičinih svetilk uvidiš krošnje erotičnih dreves. Ki se celo potijo. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
O, ti moja zavidljiva sreča, ki rešuješ smrti ali zgolj podaljšuješ čakanje nanjo - tisto pravo!
|
Beri dalje...
|
|
Od marjetica
|
Drsim po tvoji koži, kot kaplja po šipi polzi, v sebi čutim nežno drhtenje, ki hoče na plan, sili in sili, noče ostati ujeto, hoče se čutiti svobodno in krila svojega hotenja razprostreti. |
Beri dalje...
|
|
Od marjetica
|
Sedim ob oknu, snežinke se spreletavajo po nebu, radio navijem naglas, da utišam bolečino, ki se v srcu je rodila. Zrem v daljavo in na obzorju majhno piko zagledam, ki se oddaljuje vedno dalje in dalje... |
Beri dalje...
|
|
Od Yggradsil
|
Zaprtih oči poslušaš ventilatorja groteskno hrumenje ali pač šelestenje preperelega listja pod nogami. S pogledom bi prehodil Schwarzwald. |
Beri dalje...
|
|
Od marjetica
|
Zunaj sneži, na oknu se hranijo ptice, pobirajo sončnične mrvice, bela pokrajina v meni zbuja spokoj, v njej so pokopane moje sanje s teboj. V njej so pokopane moje želje, v njej ležijo moja hrepenenja, moja poželjiva hotenja, ki se bude pod taktirko drsenja bele snežinke na moji koži. |
Beri dalje...
|
|
Od Zal Kopp
|
Sjeo sam na ono isto mjesto odakle se pogledom u nebeski mir razvlačim, dohvatio sazviježđe i u njemu raskošne puteve tvoje beskonačnosti zadržao, zaručio te riječima i na ispružene dlanove položio tvoje zlatne obraze. |
Beri dalje...
|
|
Od voice
|
legla bi v trave v vonjave sena in žit in poletja legla v sanjave meglice jutra |
Beri dalje...
|
|