Posamezne pesmi
Posamezne pesmi, ki niso uvrščene v eno izmed zbirk poezije. Vsak dan nove, lepše in sveže.
|
Od metlicab
|
Prihajamo od znotraj, odhajamo navzven. V srcu čutimo tišino, v duši lepoto, ki obseva telo in seže v univerzum neskončnosti. |
|
Od Dark Angel
|
Sivina zastrla je modrino, iztiska roso, ki hladi mojo mi vročino, pušča sledove v koži in me reže, bolečina moje srce vpreže, kakor vran tema stistka mi oko, skirvam svojo biserno solzo. |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Brezčutnost Nič več ne voham nič se me ne dotika Samo sapanec se zažira v zenice in krade upanje da so resnične in resničnosti ni |
Beri dalje...
|
|
Od malconoff
|
Izvedel sem, da... vsi lažejo. Pomislil sem, da... jih nočem več. Preprosto neumno... bi bilo poslušati samo laži. Izvedel sem, da ni od danes, da vsi lažejo. Pomislil sem, da je kljub temu od danes, da jih nočem več. Preprosto neumno.
|
Beri dalje...
|
|
Od kluivert
|
Neko č… Nekje … a Dolga ulica, polna strahu … Ulica prepojena s krvjo … Ulica napolnjena s temo … To je kraj navidezne resni č nosti … Prostor kjer se stikata dobro in zlo …
|
Beri dalje...
|
|
Od gizma
|
Sledi puščala je pot siromašne, vojaka hrabrega nos'le ga pokončno. Omagale so misli mu nejasne, kot preje tanke skrivale neskončno.
|
Beri dalje...
|
|
|
Od romantik
|
Niso snovi kao stvarnost ustvarnost sam žrtva tvoja svu ti ljubav ja poklanjam, ti odbijaš bez pokoja. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Vozlam si glas, da bi vztrepetala. A ni mi mar. |
Beri dalje...
|
|
Od Zal Kopp
|
Na mojim bezglasnim rukama kao dvije sretne zvijezde spavaju tvoje oci, sute u mekoci dlanova, |
Beri dalje...
|
|
Od Maja Živanovič
|
Kdo si, neznanka? Od kod si prišla?
Že leta te gledam, pa te ne poznam?
Si res to, kar praviš, izgledaš drugačna,
nekako bolj mrka, nekako bolj mračna,
si res to, kar praviš, da si ali lažeš, |
Beri dalje...
|
|
Od xdropx
|
Je le eno sonce, center in v cenrtu Jaz. Jaz, beseda brez pomena, brez tipljivosti. Vse mineva, sonce potuje, Jazi živijo v slepoti njihovih oči. Nihče ne vidi, ne vidi tebe, ki jim daješ življenje, zdiš se jim samoumevno. Le Jaz sem tu in se zavedam tvojega obstoja, vem da mi daješ luč. Temno luč življenja.
|
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Kaj dal bi, da jutro lahko bi brez nje se rodilo in da v meglice nad mestom ne bila bi odtisnjena njena podoba? |
Beri dalje...
|
|
Od lunatic
|
Jutranja rosa v travi,mesec na strehi,mesečina na nebu-zvezde v očeh. |
|
Od sbls
|
dejal sem ti poglej me smeh razlije se preko obraza |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Trganje resničnosti, ko se nebo cedi v valovih na moje nezaščitene lase v mojo nezaščiteno notranjost |
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Kaj mar mi lendavskih goric in vina, ki še srce opija, kaj mar mi prekmurskih je ravnic, bogastva polnih polj v jeseni, kaj mar mi jutranjih meglic, klepeta štrka v jati zapozneli ? |
Beri dalje...
|
|
Od Viking
|
Vrhove prej surove zdaj pobelil bel je sneg in kakor njene grudi, špica v višine zre, zre proti nebu, ki sam sebi se neskončen zdi, mene trga od lepote, trga zdaj me od strasti.
|
Beri dalje...
|
|
Od John Doe Robert
|
Kaj počel sem, vse te dolge noči, sprašuješ ljuba me ti. |
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 431 432 433 434 435 436 437 438 439 440 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 8323 - 8341 od 10531 |
|