skrunstvo sebe
zamolčanje trsk
bolečine tkiva
prebadanje kože
ritual prihodnosti

razvejan pogled
tisočerih obrazov
buli vame kot
migetajoči rep
dvoživke
ki nikoli ne umre

čokoladna ploščica
viseča nekje na nitkah objema
diši po mehki preteklosti
popolnoma otrdelih udov

Nisi mi vzel srce,
v temi zaprto je čakalo,
dal si mu le ime,
da bi po tebi jokalo.

bela glasba se mi zatika v oči
pod vekami rojeva mavrično žito in sem
srečna ko vdih podarja kalčke v cvetlično pomlad

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)utrgal si nedolžni cvet
potem je še dolgo gorela
v grlu sem čutil njeno strast

oltar
sveče in razpelo
krsta

Prepletenost življenjskih poti,
preproga tisočerih možnosti
in let
tkaninastih misli.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)moti me tvoj pogled
krvavo bele oči
solzne so
pozabil si jih zapreti
obrni se stran

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)njegov oče je bil upornik
bil je med prvimi
heroj svojega časa

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)dva psa
mnogo ljudi
še več policajev

Če zamižim je sonce
samo bela lisa
v temi vek.

...ne vidim...

Proti namišljenemu horizontu,
proti (besedi) sanjam,
jih gre na milijone.
Večen topot istih
na kot mana večnem robu.

vesoljna sila
              pracelina poka
kontinenti plujejo
         rojeva se življenje

na hrbtu ležim
gledam gor

Gledam v nebo, da uvidim noč
ali skrivam pogled pred vstopom sonca v dan?
Mar gledam sebe v odsevu tebe?
Ali me ni, si le ti, ki si jaz?

Čas se ustavi.
Mehurček poči,
zakulisje vek
odide na pogreb.
In rojeva odprta
okna krikov
sosedovih zunanjščin.

Ponudil si mi roko,
Da bi stopala
Po konicah tvojih prstov.

Telo mi drhti,v silni omami srce valovi,
kot plima oseka pretakajo se,
občutki veselja - ali to ve?