GLEDAM PROTI NEBU. GLEDAM ZVEZDNATO NEBO.
NE VIDIM UTRINKA. NE VIDIM GA, GA NI.
NE PONAVLJA SE ŽE NEKAJ ČASA, NI GA KER NJEGA NI.
ODŠEL JE IN UTRINEK Z NJIH. VZEL GA JE S SEBOJ.
NIKOLI TA UTRINEK VEČ NE BO MOJ.
POSVEČAM TI SVOJ PRVI UTRINEK, KI SEM GA DOŽIVELA OB TEBI.
NAJ BO PRVI IN ZADNJI V MOJEM ŽIVLJENJU.
NAJ NIKOLI VEČ SE NE PRIKAŽE NA NEBO, ČE TE OB MENI NE BO.

Začaraj me,
rada s tabo gledala bi mavrico,
le ti in jaz!

Nikoli si ne bi stavljal pred
oči so ponekod samo luknje
kamor padeš in si izpljut
odplujem v večere ki ujamejo
met med včeraj in jesenjo.
Mavričast. Sem sen pesimizma in
sladkih dehtenj.

Stopam po stopnicah pozabe.
Vse kar bilo nekdaj svetlikajoče,
danes skrito je v mračni sobi.
S svetilko rada spremenila bi ta svet v raj.
Zbudila v sebi svet igrač, otroških sanj,
ki že dolgo se skrivalnice igrajo v meni.

življenje je težko,
veš zakaj je tako.
je v mislih samomor,
ta svet je nor.
po ulici glasovi neznani,
v srcu v pesem zbrani.
izgubljene duše glas v daljavi pravi:

slike glasu odmevajo poglede
brbotanje
brezžično govorjenje
spominov
brezglavo lovljenje očesa
časa ... večnosti

Po tko zna koji puta,
uporno govorim i ponavljam mjesečini,
kako svojoj duši ne želim oduzeti pravo,
a ono što joj pripada ne smijem uskratiti.

Zažiranje besed v požiralnik
Potreba po bruhanju nesmislov
me sili v še enega.

Zakaj smo jezik ohranili?
Da svoje pesmi bi dobili.

Čez polja polna harmonije
se rima skozi pesmi vije.

..zrcalim zlomljeni nasmeh.. ..moja zrušena bit.. ..zajema le poraza uspeh.. ..v tem svetu..ki je mit.. ..odpiram vrata pogube.. ..v stolpnici z neomejenim številom sob.. ..v vseh prostorih najdem trpke obljube.. ..v vsaki sobi najdem le ostri rob..

V grozi nevedenja in
neslutnega pričakovanja
hiram od neznosne želje
po lastni mizi polni vrednot
obešenih vencev okoli
moje grešne postave
izživljanja nedoživetega

Zlata nit se vije skozi moje sanje.
Čarobno jutro prebudi me s svojimi poljubi,
požgečka me nežno
in obljubi mi začaran dan.
In spet se nit prepleta z mojimi lasmi,
začutim njen nasmeh, vabljivo šepetanje. 
Začudeno zazrem se.

paglavec
nežen in nebogljen
raziskuješ in se igraš
lovim ta za rep
hitiš po mlaki življenja
vse hočeš izkusiti
vse doživeti

Ko se naučimo res ljubiti
v naše življenje
pridejo vesele niti
ko jim sledimo
vidimo tebe in sebe
kot par brez primere
saj vsakdo želi si
vsaj malo te vere

Se mi rima ne rima,
ko sonce luno prekriva
in levu se izmika.
Mi rimo noč razžira
in zvezni prah mi jo prekriva.

Malo, čisto malo in
začutim dah na vratu ...
In božam tisti mali
košček sveta,
nekje nad popkom.
Tik nad popkom.

ANGELI SE JOČEJO, MOJO DUŠO HOČEJO. JAZ PA DUŠE JIM NE DAM, ŽIVETI OČEM ŠE EN DAN. OPROSTI MAMA TI, SRCE MI KRVAVI. NI VEČ DNEVA, NI NOČI, SOLZNE MOJE SO OČI.OPROSTI OČE, DUŠA MI BEŽI. NI VEČ DNEVA, NI NOČI, SOLZNE MOJE SO SLEDI.