Rada imam resnico,
kadar ne boli.

Rada imam laž,
kadar mi je
prihranjena bolečina.

Rada imam bolečino,
kadar ne teče kri.

Danes sem srečna. Letim.
Jutri bom jokala. Padam.
Sreča in žalost, letenje in padec.
Danes govorim resnico. Močna.
Jutri bom govorila laži. Krhka.
Resnica in laž, močna in krhka.

Življenje so nedokončane zgodbe,
moje so prav to.
Ne znam končati.
Ko je konec se vrnem in
pobiram ostanke.

Ne znam pozabiti,
ko je konec se hranim
s spomini.

Vezi etra med ljudmi
in vesoljem elementov.
Besede v umu se zgostijo,
iz pomena senc strmijo
obrazi vzporednih svetov.

Štiristopetinšestdeset perl
si je našila
na rob stopnic svoje zavesti,
da bi jo opazil.

Pa je le stopil čez
in odšel naprej.

Koplje jamo sam si človek,
še sam vrže se v njo,
malo, malo zgolj še manjka
da objel bo vso to zlo.

Pomeni besed
so odvisni od ljudi,
obstoj sveta
je odvisen od moči.

Jezik te govori,
ker besede so prazne,
ti jim daš pomen.
In tudi če si tiho,
ti preberem v očeh,
da hočeš več.

V srcu mojem vihar divja,
želim si pomiriti ga ...
... a ne gre!
Spati neurje mi ne da.

Jutranja svetloba je rdeča
Prebiram vrstice pričakovanja
Sladka strast nepoznanega
V geomtriji se skrivajo smisli
Odgovor na vsa vprašanja
(42)
Linije na dlani, linije neba

Mislila sem, da mi je žal ... pa mi je res?

Žal

Ne vem, kaj
In ne vem, zakaj
Se je vse to zgodilo.

Odrezano drevo...
Kar tam nekje, na sredi veličine.
Pod njim jezero, zledenelo,
z odsevom nekega odtujenega življenja.
Nekoč živetega,
a ne v celoti preživetega.
Zamorjenega z ostrino.

Imeti in obdržati vez v nas,
ki se je v teh letih vdolbla v nas,
sedaj in potem ne bo težko ohraniti jo.
Saj sledovi, ki ostali so,
so kot rečna struga,
reke, ki teče nam

v neminljivi čas.

čakam, čakam te...
a tebe ni, ni te od nikoder,
hrepenim po tvojem pogledu,
a tebe ni...
vidim le mavrico v tvojih očeh,
vidim tebe, a tebe ni...

Nikoli več ne bom občutil
tistega strahu kje si?
nebesa so te vzela,
ostal je le spomin...in tebe več ni.

Bodeča preproga iglic.
     Nevidna roka je
        klofnila po mojem licu.

Solza teče
       brez sledi.
Milijoni se smejijo
              JAZ NE!

Zastokala sem v noč
in v nosnice se mi je zažrl
vonj po zažganem...
Čutim sajast okus v ustih
in gorečo obleko na sebi...
Tako prijtno toplo mi je
in tako me boli tvoja zavrnitev...

Ko bilo tako mi je hudo,
da srce skoraj je zastalo,
v trenutku znova je poskočilo,
ko tebe je spoznalo.

TEHNOLOŠKI VIŠEK

20 let sn dela v TAMU,

pol hudič je pa razpadu.

Celi šiht sn hoda sen no ta,

Včasih od dugega cajta spa.