Od sanck
|
It's easy to fall apart To except the defeat Coz it seems the road is to heavy to travel To carry on your blame and pain. Then you decide to get back on your track, When you realize there's nothing underneath your feet, No bottom to see.
|
Beri dalje...
|
|
Od katjica
|
Trzajo ustnice tvojega dotika, medli pojava, stih besed udriha. Kri vsepovsod, a ne krvava, rana boli bolj kakor srditega noža vbod. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Blodnjak neustavljivih misli, izgubljanje v kotih iluzij, mik zamišljenih scenarijev, ustvarjanje poti do sreče, neobstoječih prepadov, zgolj izmišljenih nabojev. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Množje ognjenih prebliskov se v prepadu bori za dokončno dekadenco bežno orisanih spominov, uničujejo se dolga leta oblikovane skulpture, od naplavin trajno uničene nevzdrževane slike. |
Beri dalje...
|
|
Od katjica
|
Vsi smo angeli. Padamo in vzletimo. Nekateri obležimo. Vsi smo angeli, ki bežimo stran od nebes. Vsi v soncu svoje solze sušimo, vsi si krila tkemo in v objemu angela v prihodnost zazremo. |
Beri dalje...
|
|
Od rumeni_labod
|
I. Pritekla si stran. Odmev. Odveč od mene, daleč k meni. Tja. Kjer ni brez sonca, ni brez zemlje, ni brez vonja. Blizu telesa, blizu topline; obsedenost z vonjem, tvojim,
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Čutim mraz. Postaja moj prijatelj, v borbi za prevlado. Čakam mravljince, čakam drhtenje, ne smem pozabiti na izmišljeno večnost.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Žeja. Žejna. Žejna, žejna. Izsušena si natočim solze v kristalen kozarec za posebne priložnosti.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Je klopca. In je osamljenost. In kriki otrok na zeleni podlagi. In sem jaz. Na klopci osamljena. V zelenem odmevu krikov otrok.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Jaz na klopci, poleg mene nezrele breskve in kislo grozdje. Odlična družba. Zavidljiva. Očarljiva. |
Beri dalje...
|
|
Od Caylipso
|
Ubita ležim, vendar diham. Spet tako zelo boli. Potrebujem ljubezen, sebe, tebe, njega. Ne morem več pisati, Ubija me vse!
|
Beri dalje...
|
|
Od Caylipso
|
Živim za moške poglede, polne strasti. Ko hočejo, pa ne daš. Ko me hočejo, pa sem prepovedana. Ko govorim resnico, ne verjamejo.
|
Beri dalje...
|
|
Od Daimon
|
Pohajkujem po močeh se spogledujem z nočmi kakšno globino skriva v sebi obraz ki lebdi v oblačku mraka hipnoza storžev ciroza nebes in ko se zazreš v vreznino |
Beri dalje...
|
|
Od inema
|
Torbica v enaki barvi kot čevlji. Svileno krilo po žensko ovija boke, tako mehko, toplo se guba v razkoraku. A smešna se vidim, tako smešna, ko stopam po krajini brez vseh in se s petami zatikam v reže, ob katerih se zemlja lomi na kose,
|
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Veter ti ponoči ni razmršil las ko si v naglici prihajal pome Nežni snopi dežja so ti oblekli telo v pričakovanje |
Beri dalje...
|
|
Od FalleN AngeL
|
The darkness around me is heavy as gold, this treasure I hold of where I want to be. |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Svetost glasbe namišljeni poljubi me nežno zbadajo v spomine Nikoli ne pozabiš polizat ostankov duše s telesa |
Beri dalje...
|
|
Od Zal Kopp
|
Kako si samo tiha i besprijekorno blaga! Rasplices miris svoje kose u meni i mada te dugo nema na mojim ramenima, koracas sa mnom tisinom postelje i zagrljena mojim venama, teces kroz neprospavane noci i lijezes na moje tijelo. |
Beri dalje...
|
|
Od artemida
|
Gledala sem te. Počasi si rezal moje bele peruti. Bilo mi je vseeno, ker sem imela tebe. |
Beri dalje...
|
|