Od Amadeus
|
V črepinji zlomljen dah v minljivi pokončnosti. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Na tisoče zrnc bisernega peska se preliva v neopisne oblike iščočih dlani pravega dotika z izginjanjem dvoma o pravljičnosti trenutka vzpona na najvišje drevo. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Sprehod pouličnih svetilk na betonu zelenja odcvetelih cvetlic osvetljuje prehojene poti izgubljenih sledi. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Zaprosim za pozdrav neba, za nežne kaplje iskrenih modrikastih oči povezanih v neskončen venec življenj.
|
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Moji nohti se krušijo ob stenah tvojega vrta Nemočna se sesedam ob večerih pod tvoje noge Žlim sprati dlani s solzami. |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Razbitine svetlobe ob postelji Sveže preoblečne rjuhe davijo z vonjem po narcisah Občutek nepričakovanega stika z vročico tuje kože zbledi še v istem trenutku |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Bosa hodim po razbeljeni pločevini, v rokah nosim par premajhnih obuval. Ne peče me dotik vročega pohajkovanja, boli me želja po številki mojih stopal. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Trenutki prhutanja s krili resnice, odkrivanje posutih zidov. Kričeče besede bolečih ovir izginjajo v sencah slanih jezer. Plesoči zrak suši razpoke vek, zapiranje zenic v slepečo belino.
|
Beri dalje...
|
|
Od minus:nula
|
thru disguises and walls and absence of love a lonely seagull calls for his dove
|
Beri dalje...
|
|
Od inema
|
Odprla sem žilo in ti dala piti, kar mi je vrelo v krvi, dvignila skalo, da si uzrl, kaj je drobila pod težo
|
Beri dalje...
|
|
Od humar
|
V noči toplih dni, sprašujem se kje si zdaj ti, pred leti zapustil si me, in od takrat te več ni. |
Beri dalje...
|
|
Od tamall_bejbika
|
poljubi imajo okus po vetru, ki nama piha skozi lase. poljubi imajo okus po cvetju, ki raste v svetlobi luninega dne. poljubi imajo okus po tistem prefinjenem dotiku... poljubi imajo okus po radostnem vzkliku. poljubi se rodijo, ko ne veš kaj počneš... poljubi nikoli ne umrejo - če pa že, se tega nikoli ne zaveš...
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Kraljestvo nezazidanih gradov
obeša nase nevidne dragulje.
Obzidje stoji, nedotaknjeno.
Morda nekoliko okrušeno
zaradi stalnega dežja.
|
Beri dalje...
|
|
Od Caylipso
|
Imela je sanje. Želela je biti svobodna. Želela je biti kot ptica. Pa so pohodili, razrezali njeno jedro, razbili njena rožnata očala. Želela je biti ptica.
|
Beri dalje...
|
|
Od krista
|
Večnost v tvojih očeh se razblinja in mehka trava, ki vodi do tebe se suši. Večerni poleti v nebo so prehitri
|
Beri dalje...
|
|
Od Caylipso
|
Gre, odhaja iz tvojega življenja. duša se zavija v obup, srce je razcefrano. Gre in nikoli več je ne boš videl.
|
Beri dalje...
|
|
Od krista
|
Ko se zapreš vase te poskušam odpreti, po tvojem kričanju pa poskusim zapreti sebe.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matraunk
|
sem konstantna pločevinka na dnu ulice. si že poskušal brcniti psa? ne? brcni pločevinko. poje kot boben. si sploh že kdaj bobnal? aha. se mi je zdelo. misel je močna. s črko. how do you like it?
|
Beri dalje...
|
|
Od FalleN AngeL
|
Samota se v dušo zažira, in misli priganja v naročje, misli temnejše od noči brez zvezd.
Utapljam se v krvi ko reže si žile, reže si kožo, oživlja nesrečo, da še sama od sebe pobegniti hoče. |
Beri dalje...
|
|