Objamem strelo. Kot sapa mrtvega boga prileti z neba.
In se preobleče vame. Prestreli mi srce. Bleščanje.
Skozi nožni palec začutim v meni prelivati rdečino.
Začutim energijo. Nov tok. Pošiljam jo v globino.   

1. Prežet je strah pred valovi morja,
brzicami življenja ,
ko s tabo delim si raj...

Rada bi vam povedala,
o cvetočih travnikih in neskončno dišečih poteh,
ki vodijo skozi gozd do osamljene jase,
kjer se nemočne srne skrivajo pred pogledi krvoločnih lovcev.

Kako popolna je belina praznine.
Kako prazna je belina popolnosti.

Kako živ je krik v temi.
Kako teman je krik življenja.

Ko svit jutranji dan poboža,
želiš si nežnega poljuba,
želiš mehkobe ustnic mojih,
želiš si slišati besede,
iz mojih ust tako želene.

En sam dotik. Lep in nežen.
En sam dotik, da vzdregetam.
En sam dotik tvojih prstov.
Dovolj, da vem, da te imam.
Dovolj, da vem da si ob meni.
Da si moj čuvaj.
Da paziš vsak moj dihljaj.

naj bo nežna
kaplja vodna
nežno naj poji,
kakor solza naj napaja,
moje nežnosti.

Poslušam poletno simfonijo.
Svetlo zvezdno nebo je nad menoj.
Črički nežno godejo si melodijo,
veter odnaša me s seboj...
Bilke se dotikajo telesa.
Oči zaprte daleč so v vrtincu plesa.

Če bi lahko gozdovi govorili,
če bi imele smreke obraz,
bi mi povedali vsi skupaj,
čemu sem tukaj jaz?

Skrita v strme pečine,
omamno dišeče modrine
morja,ki pod mano se peni,
korakam z odločno mehkobo
sončnih poljubov,v objemu
vetra,ki nežno me boža.

Slep si,
da ne vidiš,
kako rože okoli naju cvetijo,
kako si nebesa angela želijo.

Čutim,
kako me objemaš.
Prinašaš mi svež vetrc v srce.

Rada bi vam povedala,
o cvetočih travnikih in neskončnih dišečih poteh,
ki vodijo skozi gozd do osamljene jase,
kjer se nemočne srne skrivajo pred pogledi krvoločnih lovcev.

Le s palčko bi se dotaknila hudournika mojih misli.
Kot bliskavica bi se v trenutku razsvetlilo in
čarobnost bi misel v preliv sanj potopilo.
In bi se smejala, v toplini sladkobnega raja.

Dragulji ob oknu; odgrni zaveso,
sončni jih žarki naj spirajo v prah;
spusti svetlobo v praznino.

Obesek pribit z žebljem na steno,
kositer posipan s poljubi življenja;
bolj hladen kot svet.

Prišla je nova smer
In nov propad
Vsak človek vidi
Svoj razvrat

Prišel je vzhod
In z njim zaton
Propadel danes
Je bonton

Ljubezen ne bi smela boleti,…
a vendar čutim dan za dnem,
kako razpada mi telo,
mi duša poje pesem v slovo,…

Ostaneš zaprta za rešetkami mojih reber
Neprebojen trojanski konj upanja,
ki še ni odprl vrat mojim eritrocitom
Da sluteče bojazlivi tavajo
iz srca v možgane in v roke,
ki trgajo niti oklepa tvojega telesa