Misli moje, vreča nabasanih
dogodkov od prej in zdaj,
podijo se čez moje ceste,
ne da bi se ozrle kaj...
Delajo tiste znane geste,
in drvijo naprej nazaj...

Moj prvi žarek svetlobe
Pogrešam te v temi tega kota
svojega odpadnega vesolja
Še kristali krvi bi bili lepi
v soju tvojega pogleda
Daj poj mi misli

Sredi brezbrižnosti ognjišča,
ki um mi sili na norost,
brez strehe, varnosti mi zatočišča,
predana golim rokam sem obupa,
ki me vklešča in hladi mi kri,
ni moč braniti mi vsakdanjosti se strupa.

Zakaj se moja dlan ne more dotakniti tvoje,
zakaj ostajajo le želje ,
hrepenenje moje,
zakaj prebujanje strasti v sebi zadušiti moram?
Zakaj ne smem zavpiti na ves glas,
da ljubim te ?

V oblak te zavijem
toplota tvojega srca,
v koprenaste niti odevam tvoje misli...
Postavim jih na oltar
svojega vsakdana
in uživam, da jih imam...

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)Ljubim te, ljubezen
in ljubezen ljubi mene
dar bogov tebi in meni, ljubezen

.....

S skrbjo se zliva bolečina
ponovnega slovesa
Je strah
in glodajoča misel
je dvom
in tuj občutek
nemir

Kaj naj napišem?
Kaj naj rečem?

Moje srce je praznina.
Oči so priprte s polkni,
v meni je črna tišina.

Včasih ti je tako zavito vse,
da ne znaš poiskati odgovora na tabuje,
da globoko v srcu ne najdeš smisla,
ki bi ti pojasnil delež omrežja tvojih neznanj,
ki pletejo srce,
in se trnjeno razrastejo mimogrede...

Tema zeva okrog mene,
sama zaprta sem med štiri stene...
Tako zelo mi je hudo,
od boli trpke misli in telo...

pa kaj bi vam js zdej to govorila
k bom itq sm še vs s tem sranjem zamorila
kok hudo zdejle men srce razbija
mora ki počasi me ubija

bistvo ni v tem
kok si doživu padcev

ne vem vec kaj do tebe cutim
nekam cudno se pocutim
zadne case

ne vem vec kaj sanjam
koga od sebe odganjam

ko sonce zaide
in luna na nebo vzide
zrak dobi poseben čar
ljubezen je sveta vladar.

tam
na robu te obale

namesto nje so upravljali njen svet
utopila je žalost v steklenički tablet

zdaj pomoči ji vec ni
poti nazaj videti ni

[koval si jo v nebo,
sanjaril o nočeh z njo,
meni povzročil bolečino,
a milsiš, da bo to kdaj minilo??]

bil je on,
s soncem obsijan,

Ko stisnem te k sebi
in te prekrijem s poljubi
niti v mori si ne morem zamisliti,
kako bi se počutila ob tvoji izgubi.

Bodi ob meni,
ne hodi stran,

hodim po ulici
tema je
nobena svetilka ne sveti

objet parcek
na klopi v parku

zagledati luč
na koncu predora
zagledati tebe
na drugem koncu prostora
sence na stenah
šumenje zaves
plamen sveče