Posamezne pesmi
Posamezne pesmi, ki niso uvrščene v eno izmed zbirk poezije. Vsak dan nove, lepše in sveže.
|
Od emily
|
Obožujem poraze- padce na kristalna tla, izbris spomina in kotaljenje neba |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
bolj boleče kričijo samo še slane solze |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Libido scvre kožo ko se oči stisnejo v ognjene |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Sonce že vzhaja, Čarobna svetloba jutra je pobožala nebo, V modrini oranžni jeziki govorijo : lep dan, lep dan bo.
/> /> |
Beri dalje...
|
|
Od Dark Angel
|
Noč temnejša od najglobljega prepada, dnevu ugasnile so vse luči, srd nepotešena blodi, ubija, beseda vsaka neizrečena. Bledo lice brez izraza, prosi, Vanj strmi a odgovora ni.
|
Beri dalje...
|
|
Od Lara
|
Kaj mi ostane, ko enkrat spoznam, da moje besede vse so zaman? Pošiljam jih k tebi kot sle mojih misli, a vedno se vračajo z zaprtimi pismi, z isto oznako v povdarjenem tisku; NI MOŽNO DOSTAVITI NASLOVNIKU. |
Beri dalje...
|
|
Od naja
|
V krempljih ( na krilih) svobode, nešteto končnih poti. Pričakovanje odločitve, morda rešitve..., ki je ni. |
Beri dalje...
|
|
Od napsy
|
Kadar čisto ponorim, slava hitro mi izgne. V sanjah um si pobestrim, vsa vez do tukaj se prekine. Vezava do ljudi se obrne, končna faza je že na nam. Vzrok zakaj lonec se prevrne,
|
Beri dalje...
|
|
Od Dark Angel
|
Srce srcu pripada, bije v eno, zate in stvojim usklajeno. Duša za dušo zvezana, moč verige ni pretrgati, ljubezen le tebi zapovedana. Drhteče telo k tvojemu telesu želi, da v objemu toplem zavetje najde, da roka roki ljubezen veli. Ni roke, ne telesa ki želela bi ga moja bit, v temi le oko moje tvoje najde, da v globino duše me pretresa. Nevedoč vse to, ob meni hodiš, usta moja mrtva, nič ne izpovedo. Lijem besede sedaj ti na papir, da uvidiš tišine zdaj napako, vsaka tvoja grenka mi beseda srce prereže kot rapir. |
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Tu sem, takšna kot sem. Kaj sem? Človek, ženska, mati... vse to in še več. |
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Pomladno sonce raztaplja sneg, drobne kapljice izgubljajo se, žejna zemlja pije.. Gnoj za siromaka, so rekli nekoč! |
Beri dalje...
|
|
Od ajda
|
Luno, okroglolično gospodično, vprašala bi: Me ljubi? Zvezde, razigrane klepetave, vprašala bi: Me ljubi? Rimsko cesto, posuto z biseri, vprašala bi: Me ljubi? Sonce vroče, nasmejano, vprašala bi: Me ljubi? |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Čez stopetdeset let ne bo več nobenega od nas na svetu. Razmišljam, kako minljivi smo. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Nočem postati mlad golob v kletki, ki drugi iščejo in dajejo mu hrano, ki drugi menjajo in pozabljajo na vodo, ki drugi skrbijo za njegovo higieno. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Na vrtiljaku sem. Že tretjič zapored. Tukaj lahko jočem, pa mi veter solze sproti posuši.
|
Beri dalje...
|
|
Od DEAD GOD
|
Sezuj si čevlje kadar stopaš med mrtvimi; ni vredno, da duhajo tvoje novo usnje… |
Beri dalje...
|
|
Od DEAD GOD
|
Kdo je prvi izrekel besedo ki je lebdela v nebo poletela in se smehljala ob jutranji zarji |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Podoba časa se izmika, nič se ne ve, kdaj, kako. Izmaličene podobe se skrivaj zavijajo v tuje kože. Kot plašč poraza, ki se umika brezupu. Kot plašč priznanja, ki nikoli ne spregovori. Zavijajo se v kože zgubane od truda. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Ne vidim te, ne vidim. Vem, da me gledaš, da zbujaš moj pogled, da nočeš, da spregledam. A ne vidim te. Res, ne vidim te. |
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 501 502 503 504 505 506 507 508 509 510 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 9501 - 9519 od 10531 |
|