Od Mojmir
|
V sivi svetlobi novega jutra umira tema med oblaki - zato se vsak dan ponovno rodiš in ne moreš umreti,
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Dlan mojega življenja spreminja črte na drugi dlani in s tem črte postajajo podobne njenim. Moja ura tiktaka zdaj hitreje, zdaj počasneje, tiktaka tako, kot veli ji ura njegova. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Ni naključje, da sonce dahne vame, ravno, ko ji oblak grozi z dežjem. Ni naključje, da morje teče k meni, ravno, ko z zahoda pošiljajo vihar.
|
Beri dalje...
|
|
Od lesta
|
Čutim razpadajoče delce živosrebrnega vetra... Konice belih igel me prebadajo, medtem, ko iščem tvojo točko v praznini. Pozabila sem preteklost, da bi se prebudila v novo jutro. In zgodilo se je... Vse je tako |
Beri dalje...
|
|
Od lesta
|
Bel list na mojih črnih vejah si. Tvoje misli rišejo preteklost. Del sebe si pustil med stenami njenih ozkih hodnikov. V njej živiš. Sedanjosti si izbrisal stopnice, po katerih bi stopal nebu naproti. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
v večernem hladu odprto oko zre v nebo išče dišečih metuljev v bledolični luni ki seva sanje pojočih ljudi ovitih v nežno odejo rožnato tkanih misli
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Zaprem oči in se zazrem vase. Vse kote moje notranjosti osvetlim s sojem mojih oči. Toliko smeti! Toliko nepotrebnih stvari! Koliko balasta!
|
Beri dalje...
|
|
Od urhg
|
Pest trenutkov stiskam. Da bi preživeli krilati konji. Pa bodo ostali, če pritiskam v zaprto jih dlan? Naj spustim in grem? V novi dan. |
Beri dalje...
|
|
Od urhg
|
Pada prah tisočink kot v snu, tako nesramno igrivo, tako prekleto minljivo in se zajeda v ta večen Tu. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Pisati s črnim pisalom na bel papir je tvegano dejanje. Vsak lahko razbere napisano.
|
Beri dalje...
|
|
Od Contestabille
|
Ponedeljek. Kot že tolikokrat... Razgovor za službo. Kot že tolikokrat... Sanje o boljšem jutri. Kot že tolikokrat... Vedno znova prebujen |
Beri dalje...
|
|
Od Contestabille
|
Ko si na tleh, čisto nizko... ...in še drsiš navzdol... v smrdeče globine blata |
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Ti mirno spiš, a jaz sem nespečna, ti sanjaš o drugi, a jaz sem nesrečna… |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Si kdaj hodil in razmišljal in nikakor razumel? Si kdaj gledal in nič videl? Si kdaj poslušal in nič slišal?
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Če s še eno odkopano luknjo tik pred tisto, ki jo hočeš zakopati, zakoplješ tisto, ki ti onemogoča prehod, nisi naredil ničesar.
|
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Ker so samo naslovi še resnični. Odpadla okna iz zaves. Dehteči zrak poboža nasmeh na nasmehu(nohte v koži). Začutim sanje kjer jih ni- zamolkle stopinje v ledu, Objokan obraz lune.
|
Beri dalje...
|
|
Od kondrat
|
verjamem vate ... in upam zame. Življenje bo svetilka ... če ne boš ti moj svet.
Solza sreče ...
ali žalost ...
|
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Iskal je mož,iskal in našel, otroka v sebi, ki je bil ves prašen, skrival se je v kotu, z žalostjo v očesu in bolečino na telesu…. |
Beri dalje...
|
|
Od Mystic
|
Dragi moji,ali vi sploh veste, kam vse v dobri veri greste? Ma ja,v dobri veri smo državo izglasovali, v dobri veri,da z Balkana bomo se pobrali. |
Beri dalje...
|
|