Posamezne pesmi
Posamezne pesmi, ki niso uvrščene v eno izmed zbirk poezije. Vsak dan nove, lepše in sveže.
|
Od Matej
|
Hodil sem čez minska polja ni prestrašil me prepada rob. Želel sem le, ne biti snob, početi to, kar me je želja. |
Beri dalje...
|
|
Od Blaž
|
Sredi poljane - bele, snežene, ponudim ti roko, da prideš do mene.
Tesno me objameš, postane topleje, in sneg spremeni se v bele odeje. |
Beri dalje...
|
|
Od ni me
|
(20.5.1985-19.7.2004) Tiho kot vrtnica svoj si lep cvet K soncu prelepem prav tiho obrnila Svoje prijatelje in ves svoj svet V sončnem si dnevu ti zapustila Vesela kot veter ki z listi se igra, |
Beri dalje...
|
|
Od ajda
|
Zakaj preveva misel me, Da v objemu tvojem bi se razcvetela, Poljube z ustnic tvojih pila, Dotike tvoje v globinah svojih občutila, Strast prebujajočo delila bi s teboj. |
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Poišči sam sebe, podaj si roko in se sprehodi po gozdu, čeprav v njem raste osat.
|
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
V srcu ti zavidam tisti dan, ko v temi, pod zemljo rojen, si rastel, da prinešen v njen hram s ponosom rekla bo, da si le njen.
|
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Težki škornji udarjajo takt.... Pesem pušk in mitraljezov z griča se vali na nas, kot hudournik v dolino. Na obrazu pot, na bluzi sol, še srce nemirno v okras in vse se staplja v celino.
Borimo se. |
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Mladi kuža, kepica ki diha, član družine, če ljubezen vrača, otrokom ljubka, živa je igrača, čuvaj neumorni in ponos lastnika.
|
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
V Tvojih prsih je usahnila pomlad kar up je izginil- kot bi cvetje potrgal z veje jablane in Tvoja zavest - kot regrad, ki v cvetju postane grenak, greni Ti telo v lastni samoti, saj vedno le misel beži Ti čez polja
|
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Moja neizpeta pesem je kot kapnik, ki raste v temi, ob neštetih udarcih kapljic vode, ki ga grade in topijo hkrati. |
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Zjutraj, kot vedno, brez pričakovanja, sem srečal psa, stoječega ob vogalu hiše,
|
Beri dalje...
|
|
Od Mojmir
|
Najprej se rahlo razprejo, nato se zožijo v šobico, se zaprejo, čisto na kratko odprejo in stisnejo. Tudi če ne slišim vem, oblikovale so besedo LJUBIM.
|
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Le kam tako drvi, drvi ta vlak življenja, le kam se mu mudi saj poln je trpljenja, trpljenja nedolžnih ljudi – zakaj tako hiti? Kaj pa jaz in ti ? Stojiva na postaji – jaz tu, ti tam…. Čakava, da se ustavi, da postaneva del te karavane… |
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Težka sila, teža spomina, gravitacija se v fiziki imenuje, me vleče nazaj v orbito staro. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Vse je odvisno od kod gledaš na stvar. Ne podleži misli povsod razvpiti, naj tebe ne zmedejo drugih kriki, sam sebi vedno bodi svoboden car. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Kako se sama vidim, povedati ne znam? Pogled? Drugačen je odsev, od znotraj viden. Vam prazen je odmev? Ne da se brati? - Utopija je podati
|
Beri dalje...
|
|
Od maajaaa
|
Na telo, ki je nekoč
prosojno sijalo skozi razbite sanje
in padle ideale,
na telo, v katerem se je pred leti razpenjalo
|
|
Od Blaž
|
Živi le ta, ki vse spoštuje, čeprav mu je povsemu tuje, a mrtev ta je, ki vse da, na to, kar misli, da pozna.
|
Beri dalje...
|
|
Od Blaž
|
Oj blesk, ki presvetli nebo, gromovi bičajo vesolja, žvenket orožja razglasi, da vojska zla udre čez polja.
Vetrovi zavrtijo prah in v stebre dvignejo temine, ko vzpne se kvišku črni vran, na njem leti vladar globine.
|
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 501 502 503 504 505 506 507 508 509 510 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 9615 - 9633 od 10531 |
|