Posamezne pesmi
Posamezne pesmi, ki niso uvrščene v eno izmed zbirk poezije. Vsak dan nove, lepše in sveže.
|
Od Nightmare
|
Bog živi ves slovenski svet! ( F. Prešeren; Zdravljica ) Od nekdaj Slovenci ponosno stojimo, za narod se naš krvavo borimo, v naših srcih vneto gorimo, da še leta v alpskem raju preživimo. Tako si bratje naši želijo, a počasi – še bo čas za ironijo.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Mraz je. Ledeno mraz. Osemintrideset stopinj. Vse naokoli zmrzuje. Pločniki so ledeni, da pešci ne morejo hoditi brez padca in poškodb.
|
Beri dalje...
|
|
Od Alejandra Montero
|
Ko čas se ustavi in ne teče več kri, ko tema ubije še zadnje luči, ko krik se za vedno v tišini izgubi, stojiva edino še jaz in ti, v svetu brez solz in brez ljudi, brez krivde, oprani vseh bolečin. |
Beri dalje...
|
|
Od Lara
|
Moj zvesti spremljevalec, najbolj predani oboževalec, moj malik, moje božanstvo, moj namen, moje poslanstvo, moja moč, moja pravica, svoboda in resnica;
|
Beri dalje...
|
|
Od Lara
|
Počasi, a vztrajno mi lomiš telo, a duha mi upornega zlomil ne bo nihče, saj nihče ni vreden tegá, da človek pod ceno ponos svoj proda. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Si predstavljaš, da bi poletel v višave razbremenjen vsega, osvobojen uteži, ki ti kot dvotonska masa na duši leži?
|
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Že dolgo gledam v zvezde in se sprašujem. Nestrpno z ene noge na drugo stopam, Kot neutrudljivi pes za repom v krogu vrtim se, Z lastnih verig, ki tiščijo me, ne spustim se.
|
Beri dalje...
|
|
Od urhg
|
Včasih nima nobenega smisla več. Samo še slepo gledam in lebdim v neki tuji odsotnosti. Kot, da nisem več tu. Kot, da ni mi mar za čas, ki tako zvesto riše čez moj obraz. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Poglej se že enkrat v oči! A ne vidiš, da mižiš? Zbudi se za tvojo voljo! Ne več spati, saj je že davno konec zime.
|
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Letela sem na krilih sanj, a nisem živela. Sedaj živim pa si sanjati želim. A kot ranjena krila, ptice ne dvignejo v nebo, tako tudi meni ni dano živeti in leteti.
|
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Droben, premražen, lačen, sredi zime, v noči. Hladna, temna je ta noč! Zlomljena so krila njegova.
|
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Rjavo perje, pod njim belo poganja. Preobrazba grdega račka, v belega, ponosnega laboda. Preobrazba otroka, odrasel postaja... Preobrazba iz grdega
|
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Upanje je vse, vse kar ostalo mi je. Upanje, da na krilih ljubezni poletim, da hrepenenje kmalu potešim. Upanje, da napišem sončno pesem, na novo jutro, vzhajajoče sonce... Upanje, da mi ne zmanjka vžigalic,
|
Beri dalje...
|
|
Od enasm
|
Rada bi pesem napisala... Tako sončno pesem, ki bi poleta nama dala, upanje prižgala in ogrela moje, tvoje srce. Pa ne gre in ne gre. |
|
Od mathea
|
Nisem več le v svojem telesu Žejna duša topi se s teboj V bahkantskem plesu Napetost bližine rezonira Misel se vsa je odpela v magnetni spirali sva žerjava brez kril poletela. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Oblaki jokajo Težko sive so kaplje Oblaki jokajo Z obrazom obrnjenim na Zemljo Ne v vesolje Oblaki jokajo |
Beri dalje...
|
|
Od Lara
|
Kaj zato, nisem enaka, še manj si tega res želim, ne misli, da sem, ker sem taka, ti manjvredna, manj kot ti. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Narava bi se nam rada smejala, a kaj, ko na sebi trpi to duhovitost. Naša nova sovražnica! In mi se delamo, kot da je ne potrebujemo. Aja, saj res: IMAMO TEHNIKO! Le kaj nam bo Narava.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
ODITI DRUGAM ZAPUSTITI TA SVET SE SPOPRIJATELJITI Z VESOLJEM
|
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 501 502 503 504 505 506 507 508 509 510 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 9672 - 9690 od 10531 |
|