Od emily
|
Zamenjam kožo Pa ne opazi sijaja Odprem oči Pa ne vidi dna |
Beri dalje...
|
|
Od Starspawn
|
Najbolj elegantna stvar po tem ko sem se naucil hoditi, je bila ta da sem se zaljubil. |
Beri dalje...
|
|
Od ajda
|
Zašepetaš mi: Rad dotaknil bi se kože tvoje Vonjal jo in ljubkoval Drsel z blazinicami prstov bi po njej S poljubom njeno voljnost bi občutil |
Beri dalje...
|
|
Od urhg
|
Vselil se je v milijonsko mesto. V Nebotičnik, da bi se lahko dotaknil neba. A bila je zabloda ta. Ni se dotikal neba, le skozi steklene stene je gledal luči v mestu. Utripajoče, neonske luči.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Ležim in zrem v strop. To je zor v belino, ki ni bela. |
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Samo ozrem se in utrne se mi toliko vprašanj. Odgovori mi sprožijo slabost. Se sploh splača bruhati? Je boljše izbljuvek požreti?
|
Beri dalje...
|
|
Od brodul
|
Pesem ki sem se jo spolnil med solo. |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Boli Drhteče boli Objemam ti telo Deklica iz porcelana Trem te, hočem čez lupino In ti jočeš svojo kri sreče name |
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Up v meni ne živi. Ni več smrt, kar me plaši. Mladostno & prevzetno govorjenje. In kaj potem je prebujenje? Zmeda. Groza. Bolečina.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Kaplje padajo na tla in se ob dotiku zlijejo v eno.
|
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
ko se zgodi. da te za trenutek ni. ko življenje zbledi. skozi špranje zdrsi. ga ni. samo ti in ti.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Postati mrlič poln življenja. Se spraševati in odgovore prebrati. Hoditi in križišča drugim prepustiti. Si želeti in vse želje zatreti. |
Beri dalje...
|
|
Od ajda
|
Nališpanim snežinkam se mudi Sprejele povabilo so na ples Poplesavajo v zraku s krilci krhkimi Vsaka se želi pokazati v lepoti svoji. |
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Jadro pluje mi samotno, išče pot si v daljne kraje, da zgrešilo bi, sramotno, ne preneslo bi izdaje.
Jadro pluje mi samotno, ljubi razbesnjeni ocean, |
Beri dalje...
|
|
Od Bolečina
|
Jeza in beda. In nič spoštovanja. Le kdo sploh še gleda in kdo le še sanja?
Obup in nemoč. In nič spoštovanja. |
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Gledam te, nemočen si, ne veš kaj bi, le v žepu stiskaš pesti, nemočno zreš,brskaš po znanju, pa ne uspeš. Ne najdeš besede, kretnje,samo neme poglede, ki povedo več, kot tisoč besed izrečenih, |
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Hlad, mraz,tema, samota… Senca se plazi tja do razpotja…. Noč, nemir,strah,prezir…. Le kaj hoče ta črni skovir? |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
V mrežo sanj razpetih vpletam krila rož dišečih mozaik se pisano razvija
|
Beri dalje...
|
|
Od John Doe Robert
|
Čakam jaz, čaka ona. Opazujem jo. Pred mano je in mirno čaka. S svojimi rokami, prsti, sem jo pripravil do tega, da je takšna kot je zdaj. |
Beri dalje...
|
|