Od Beba
|
Gledam te, sama ne veš, kaj ti je, Kam naj usmeriš svoje srce, Praviš, lepo je,vse je kot mora biti, Srečna sem, nimam si kaj drugo želeti…. Vendar tvoje oči nič se ne blešče, tvoj nasmeh otožen je. |
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Nisem dovolj močna, še vedno lebdim, nimam miru, sama ne vem za čim to tako hlepim…. |
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Si ljubil kdaj tako, kot bi božal temo, se dotikal njene miline in omamljal od njene tišine…. |
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Kdo sem jaz, da brez duše živim, po njej hrepenim in zato trpim…. |
Beri dalje...
|
|
Od Kriv2013
|
Bil sem skalnata gmota ostrih robov. Ne brusi osti mi, življenje! V premico začrtana |
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Kod da bi mu bila vse, tako jo je gledal in kot edino jo je gledal. In jaz sem ju gledala, skozi belo šipo obupa. Ker bi lahko bila na njenem mestu. Lahko.
|
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Usoden padec, krik se sliši, ko dvigne se bokal in smeh in vrisk njegov mladosti je smrti v pozdrav. Je padel njim podložnik težki,
|
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Danes je dan, ki čakal sem ga. Danes je tisto, kar čaka se leta, zaradi katerega se ponoči ne spi, in misli na koncu bojazni, kažejo nevarne poti.
|
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Prvikrat je bela zima prazno hišo zasnežila. Prvikrat ni mar nikomur, kaj bo letos z njo storila. |
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Asociativni tok včerajšnjih misli Me je z gotovostjo tistih ki vejo Pripeljal do konca Da sem se slekla pred sabo In končno pogledala svoje meso Tako kot je |
Beri dalje...
|
|
Od rafko
|
Vlak pa vozil je v daljave, čez bregove in poljane v Srbiji jaz vojsko sem služil, da domovini sem se oddolžil. |
Beri dalje...
|
|
Od *Roberto*
|
Se valjam po mračnih stenicah, po levih in desnih vseh policah, še delček pogumnih vojaških obrazov, črni je biser na desnicah porazov. |
Beri dalje...
|
|
Od Dedek
|
So trenutki, ko ostajaš sam, sredi množice ljudi, krog tebe rakete petarde, a v tebi svetlika tema, ker ob tebi ni ljudi, ki so ti blizu,
|
Beri dalje...
|
|
Od macek muri
|
Nocoj so tvoje oči porumenele so se iskrile pa ne od bolezni marveč od bolečin, ki v trpljenje so se pogreznile. |
|
Od macek muri
|
Nisi hotela, ljubezni mojega srca nisi hotela, kar je hotel Bog in ubila si enega angela, ko si najino ljubezen izdala. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Metulj mojih sanj leti. Gledam ga kako se v soncu blešči. Prepoznam ga z zaprtimi očmi, ko ljubezen njegovega pogleda me oslepi. |
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Oblačiš se v 1000 barv, a veš samo o eni in kako nevem ti to uspe da njo ti vidiš v meni. Ker meni ti si črna, veš, z le duhom po rjavi, morda nekoč a vedi zdaj |
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Midva si nisva rože pripela, po riževih poljih hodila. Midva sva nežno lepo se objela, radost sva osvobodila. |
Beri dalje...
|
|
Od maja
|
Sredi morja Je bila majhna hišica V kateri je živela miš. Miš. Nepovezana s svojim telesom Ločena od svoje duše Sama
|
Beri dalje...
|
|