Od Matej
|
Stopaš v prepad, misleč, da si na pravi poti. Kaj naj storim?
Segaš v zanko, misleč, da je rešitev. Kaj naj storim?
|
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Ta strast,ki v meni se kopiči, želja za tem ognjem in temi zublji, žgočimi in požrešnimi, postaja vedno bolj pekoča, uničuje mojo dušo...... Saj vem,da smela ne bi,
|
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
Objemal si me kot olupek čebulo Takoj ko si jo oluščil sem se zjokala Ti pa si nosil kontaktne leče In nisi ničesar opazil Le na drobno si me sesekljal In spražil na vročem olju Da je po celem mestu lepo zadišalo.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Z zvezdami bi te pokril o draga in s šopkom rož bi ti podaril sonce. Z neba bi ukradel biserne ti zvonce, te kot soprogo nesel preko praga. |
Beri dalje...
|
|
Od mathea
|
v cvetočih vrtovih domišljije izven telesnega čutenja notranjosti vrenja prevzeta čudesnih planjav predaja se šumenju veselja pomladno odkritih dobrav |
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Zopet je ena takšna čudna noč, ko mi ne pusti spati in mi ne pusti se z lepimi sanjami igrati! Duši me ,stiska in me boli, nikakor me iz svojih blodenj ne izpusti….. Ta poželjiva ,nepotešena strast, v meni se kopiči |
Beri dalje...
|
|
Od rafko
|
Bliža se Novo leto-svet pleše in se radosti človek človeku sreče in zdravja želi pokajo petarde,lajajo psi vsak zdrav se Novega leta veseli! |
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Boljši kruha je grižljaj s pokojem in pa tolar pridobljen z znojem, kot pa polna miza in bogastvo v hiši, kjer prepir ima vladarstvo. |
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Ne grem se več tega slepila, saj ta stvar me bo še ubila! Me zgrabila je v svoje pasti, zdaj pa mi dihati ne dovoli…. Le kaj sem ji storila, da iz mene je izgubljenko naredila… Ah, sama sem kriva, |
Beri dalje...
|
|
Od NaGa
|
Počasi, nežno, se igrava greh. Kot mrzel dež si mi, na neznanih poteh. Ne vem če je lepo, morda … Nekoč. |
Beri dalje...
|
|
Od ajda
|
Ranjena ptica sem Tvoj molk polomil mi je krila Sem nemočna bilka Burji ne kljubujem. |
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Poskušam, da me v srcu ne bi bolelo, poskušam, da me ne bi v duši skelelo, pa ne gre! Vse bolj padam v brezno brezupa, ki ti daje same obljube… |
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Gledam ga starčka, nebogljenega in samega, kako prazno zre preds in z mislimi kaj vem kje…. Ali res mora biti tako, da v življenju ti je usojeno to, da končaš izgubljen in |
Beri dalje...
|
|
Od marina45
|
Daj stopi z menoj tja kjer je sonce doma, kjer je mavrica pisana…. Jokaš? Vidim ,da ti solza polzi po obrazu in pogled tvoj izgubljen kot od bilke na mrazu….. |
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Pretehtaj človek, količnike neznank in se prebudi, ne živi več v sanjah zlagani tuji ti obljubi, potenciran znoj globokih čustev ne reši te darov potrebnih žrtev. V mraku se rodiš, živiš in v mraku boš umrl! |
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Tri lepe so deklice gostile, k sebi so izvoljence vabile. Vsaka je hotela jih imeti, več kot druga, zal'ga, lepš'ga, ena pač svetlejš'ga, druga spet bi najtemnejš'ga, tretja pa bi prvim dvema, to ljubezen htela streti.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Sedim pod njo. Utrgati jabolko? Uživati? Daaaa…
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
List je padel z veje. Dejala si, da odhajaš. »Ne hodi,« sem zakričal, »ostani!« A ti si šla. Videl sem te le v hrbet. In list je padel z veje. |
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Za novembrski je čas prehladno, na stražarskem mestu – tu na osmici, tovariš pravi, ki odhaja: »Životinjski – gadno!« na stražarskem mestu – tu na osmici. Veter dviga plast sneženo, na stražarskem mestu – tu na osmici, poka drevje in se ziblje leno na stražarskem mestu – tu na osmici |
Beri dalje...
|
|