Od ariana
|
tiste zgodbe življenje rodi se v zgodnji pomladi, brsti, cveti in košato zeleni; njene krošnje so z vsakim soncem bolj polne, z vsakim žarkom bolj zelene in poletna suša je nemočna nad vseobsežnostjo njenega življenja. |
Beri dalje...
|
|
Od Daimon
|
Resnica je na ulici. Gleda te kako gledaš mimo in se ti smehlja. Tvoji vpreženosti v vprašanja ki jo zgrešijo. |
Beri dalje...
|
|
Od matjaž
|
Na stolpu iz polen stojim in nobeno me več ne moti. Vsem, ki so prispevali gradbeni material: Hvala za nova obzorja. |
|
Od matjaž
|
raca je neroda v zraku glej puščica k soncu |
|
Od matjaž
|
potok odnaša počasi a vztrajno gore in misli |
|
Od Dedek
|
Če bil bi veter obkrožil bi ves svet ob tebi bi ustavil se povedal bi kaj videl sem in ti uživala bi v tem.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Ali te res ljubim, ko pravim, da te ljubim? Če pravim, da te ljubim zato, da bi te ljubil, potem te ljubim ne
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Skupaj v sobi sva sedela, drug drug'mu zrla sva v oči. Da prespala ne bova te noči, vedela sva oba – jaz in Mihela.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Na zarjavelem primežu krvav izcedek v prahu umazanije pljunek čist' zelen in madež sajast bele stene maže v kotu sobe pa leži rjavi drek.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Preslikava mojega srca na prag tvoj, ne pušča slike zunanjega plašča.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Če ptič pove ti kaj ti pojem
slišiš mene?
In če vetrc boža lice tvoje
čutiš mene?
In ko želja uide iz glave moje
misliš name?
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Črni nad menoj oblaki bde
že od usode moje rojstva.
Spomin mi, željan spokojstva
v temni noči z nespečnostjo kale.
|
Beri dalje...
|
|
Od Matej
|
Skoz' okno gledam v praznino, misli nit se mi je zavozlal. Kaj vse na svetu bi rad dal, da moja sreča padala bi ne v globino. |
Beri dalje...
|
|
Od york
|
Moje misli so prepletene s tvojimi, ko bi le bile dlani, v tihi noči sanjam za poljube, ki jih ni in ni. |
|
Od Dedek
|
Lebdiš.... Nekje med zrakom in zemljo... Stojiš na vršacu... Razgled prečudovit je naokoli... spustiš v dolino se brez sonca in greš še dlje v globoko brezno se spustiš |
Beri dalje...
|
|
Od *Roberto*
|
Bla bla bla...
Stopajoči počasni koraki, žvenket in pazlivi pogled, rdeča oprema z puhom odeta, dolga siva brada, dedec stari full postava.
|
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
MOKRO JE, OBLAČNO,MRZLO IN MEGLENO…… DEŽNE KAPLJE SE MEŠAJO S SNEGOM V KEPO LEDENO….. ZEBE ME, TRESEM SE,IŠČEM TE….. MRAK SE SPUŠČA,DAN SE KRAJŠA.. NOČ SE BLIŽA IN Z NJO SPOMINI.. |
Beri dalje...
|
|
Od Beba
|
Med prsti mi polzi… Blešči se in ščemi…. Gomazi, poskoči, lebdi….. Kot jastreb se mi včasih zdi… Vzleti,razpre svoja krila, Še sonce ga pri tem ne ovira… |
Beri dalje...
|
|
Od Dedek
|
SENCA Razdvojen v duši, kot tale cvet, za soncem se obrača, a vendar je na pol teman, in jaz prav tak, v sebi čutim svoj polet, a z druge je strani tema, ne vem več sam, naj prepustim se v zavestno smrt, ki čakal bi jo še naslednjih nekaj desetletij, al pa porušim naj vse skupaj, rodim se znova, star v svojem sem življenju, |
Beri dalje...
|
|